Jerry Colonna: Ko strah postane naš zaveznik

Vam je članek všeč?

Priporočite ga prijateljem prek družbenih omrežij!

Jerry Colonna je nedvomno eden najbolj zanimivih sogovornikov, ki sem jih srečala v zadnjem času. 50-letni Američan, budist, investitor, ki je med prvimi prepoznal potencial Twitterja in GeoCitiesa, življenjski trener, ki modrost črpa iz vzhodnjaških filozofij ter iskren in ranljiv človek, ki povsem odkrito spregovori o svojem dolgoletnem boju z depresijo.

JerryColonna1

O strahu in neuspehu z Jerryjem Colonno (foto: Janez Kotar)

Jerry Colonna je nedvomno eden najbolj zanimivih sogovornikov, ki sem jih srečala v zadnjem času. 50-letni Američan, budist, investitor, ki je med prvimi prepoznal potencial Twitterja in GeoCitiesa, življenjski trener, ki modrost črpa iz vzhodnjaških filozofij ter iskren in ranljiv človek, ki povsem odkrito spregovori o svojem dolgoletnem boju z depresijo.

V preteklem tednu je v organizaciji CEED-a obiskal Ljubljano in predaval o temi, ki v slovenski javnosti še vedno velja za velik tabu. Z Jerryjem sva govorila o strahu, neuspehu in porazu, tako osebnem kot poslovnem.

Kot življenjski trener in startup mentor ste veliko v stiku z direktorji in vodstvenimi kadri različnih podjetij. Kaj za vas pomeni biti dober vodja?

Moje osnovno vodilo je preprosta enačba, ki pravi, da dobrega vodjo naredi kombinacija praktičnih znanj in veščih, nenehnega samoizpraševanja ter podpore skupnosti. Pri praktičnih znanjih imam v mislih zelo konkretna znanja in veščine: kako zaposlovati (ali odpustiti) kadre, kako izdelati poslovni ali operativni načrt … itn. Radikalno samoizpraševanje se nanaša na vprašanja, ki si jih mora vsako podjetje nenehno zastavljati. Kdo smo? V kaj verjamemo? Kaj so naše vrednote? Zakaj sploh počnemo to, kar počnemo? Tretji del enačbe pa je podpora skupnosti oz. sposobnost komuniciranja z različnimi ljudmi. Navedene tri komponente, vsaj po mojem mnenju, naredijo dobrega vodjo.

Definicija (ne)uspeha ne obstaja

Na predavanju ste nam zaupali svoj največji osebni neuspeh. Kaj pa neuspehi na poslovni poti?

Kaj sploh je poslovni neuspeh? Če me sprašujete po denarju, da, sem ga izgubil, veliko. Denimo, vložil sem v podjetje, ki bo v roku naslednjega meseca zagotovo propadlo. Vendar tega ne vidim kot polomijo. Gre zgolj in samo za izgubo denarja. Zaradi nečesa, kar preprosto ni funkcioniralo, čeprav smo močno verjeli v nasprotno.

Če gre v tem konkretnem primeru le za izgubo denarja, kako potem opredeliti neuspeh?

Zelo dobro vprašanje, s katerim je nujno povezano tudi vprašanje, kaj sploh je uspeh.

Kaj je potem uspeh? Kaj naredi uspešnega človeka, poslovneža?

Odvisno od situacije. Kaj je ta konkreten človek, poslovnež poskušal doseči? V zadnjih treh letih smo v podjetju, v katerega sem investiral, ustvarjali orodja, s katerimi smo želeli ljudem olajšati življenje. Naš poudarek je vedno bil na človeški plati posla in v tem smo bili uspešni. Zmotili smo se le pri oceni trga. Gre za uspeh ali neuspeh? Ne vem. Ni mi treba vedeti. Zakaj? Ker moja samozavest ni odvisna od tega. Ne glede na vse, vem, da sem dobra oseba, tako kot moji partnerji in sodelavci. Skupaj bomo ustvarili druge podjetniške zgodbe, če se bomo za to odločili.

Vaša investicija v Twitter – je šlo potem za uspešni neuspeh ali neuspešni uspeh?

V Twitter sem investiral, ko je imel samo 200 aktivnih uporabnikov, delež pa sem prodal, še preden je šlo podjetje na borzo. Zaslužil sem, zato menim, da sem bil uspešen. Z denarjem od prodaje sem pomagal zgraditi šolo v Tibetu. Lahko bi še počakal in s prodajo zaslužil bistveno več. Sem bil zaradi tega neuspešen? Uspeh, neuspeh … Je to res tisto, kar je najbolj pomembno v tej zgodbi?

JerryColonna2

Foto: Janez Kotar

Kako se spopasti s strahom pred polomijo, neuspehom, porazom?

Ni magične palice, ki bi lahko odgnala strah. Straha se ne moremo znebiti, le spoprijateljimo se lahko z njim ter ga spremenimo v lastnega zaveznika. Ne boste uspešni, če se ne boste bali ničesar. Uspešni boste takrat, ko bo vaš največji strah postal vaš zaveznik. Pogosto pravim, da je podjetništvo duševna bolezen. Če se želiš počutiti varno in udobno, potem ne vem, kaj počneš v poslu! :)

Brez poskusov ni neuspeha, brez neuspehov pa ni ponižanja?

Natanko tako. Najbrž ste se že srečali z naslednjo miselnostjo: ‘Samo sedel bom tukaj, v kotu, ničesar si ne bom upal, ničesar ne bom naredil, nihče me ne bo opazil, nihče se mi ne bo smejal ali me ponižal.’ Ključen strah, ki nas navdaja ob misli na neuspeh, je strah pred podsmehovanjem in neodobravanjem pomembnih drugih. Ampak zgolj zato, ker neuspeh vidimo kot poraz in ne kot priložnost za pozitivne spremembe. Ne znamo izkoristiti prednosti neuspešne izkušnje. Možnost neuspeha je grožnja za naš ego. Neuspeha se bojimo, ker se bojimo negotovosti. Če nečesa ne morem predvideti, je zagotovo nevarno. Vendar ga ni posla, ki bi bil gotov! Negotovost je del posla, del življenja, in je boleča, saj ogroža naš občutek varnosti in naša pričakovanja o lastni nezmotljivosti. Ni možno živeti polno in se izogibati napakam. Moramo narediti napako, dve, tri … Samo ljudje, ki so storili napake, se lahko učijo in razvijajo ter učijo druge oz. postanejo učitelji, mentorji.

Je potem nujno, da sodobni poslovnež, podjetnik, ustanovitelj startupa … , ravnotežje poišče v vzhodnjaški duhovnosti, ki predstavlja diametralno nasprotje zahodnjaškemu pogledu na svet?

Ni nujno, da uporabljamo ravno vzhodnjaške modrosti, lahko so druge religijske ali filozofske tradicije. Dejstvo je, da so za nami tisoče in tisoče let različnih modrosti, ampak smo preprosto preveč leni, da bi raziskali karkoli, kar je starejše od stotih let. Menim, da je to naravnost absurdno.

Je neuspeh potem priložnost za (pozitivno) spremembo?

Neuspeh ustvarja nove priložnosti, priložnosti za spremembe. Moramo biti pripravljeni na neuspeh, edino takrat bomo uspeli. Če niste pripravljeni na neuspeh, ne boste prišli daleč. Večkrat sem obiskal vašo deželo in v pogovorih z različnimi ljudmi slišal stavke, kot so: ‘Živimo v majhni Sloveniji z 2 milijoni prebivalcev. Le kaj lahko storimo, saj ničesar ne moremo spremeniti?’ Narobe! S takšnim odnosom zagotovo ne boste naredili nič! Tisti, ki jih je strah, ne morejo potegniti to državo iz gospodarske in družbene melanholije. Tega ne bodo storila velika podjetja ali politiki. To morate narediti vi!

Slovenski startupi boljši kot pred dvema letoma

Na predavanju ste poudarili, da niste ravno naklonjeni poslovnim načrtom?

Nisem zagovornik planiranja, temveč testiranja. Poslovni načrt ne naredi posla. Poslovni načrt ni posel, je le slika posla, projekcija. Je naš poskus, da odstranimo občutek tesnobe in negotovosti. Planiranje je priložnost, da smo radovedni in inovativni. Vse kar lahko z gotovostjo predvidite je, da se bo zgodilo nekaj nepredvidljivega. Kot je zapisal Seth Godin, ni ključno vprašanje, kaj bom, če mi ne uspe, ampak, kaj bom, ko mi ne uspe. ‘This being so, so what? What am I going to do about it?’

Danes ste slišali predstavitve devetih slovenskih startupov. Kakšni so vaši vtisi?

Nisem nor, da delim te informacije, saj v nekatere nameravam investirati! Še vedno sem kapitalist … (smeh) Brez heca, slišal sem veliko zanimivih predstavitev, najbolj pa sta mi bili všeč rešitvi iHelp in Enolyze. Povedati pa moram naslednje: pred dvema letoma sem obiskal Slovenijo. Če primerjam letošnje pitche s tistimi, ki sem jih slišal takrat, lahko z gotovostjo trdim, da je prišlo do velikih premikov in izboljšav. Podjetniki se učijo, napredujejo … celo najslabši današnji pitchi so bili bistveno boljši od tistih, ki sem jih slišal pred dvema letoma!

JerryColonna3

Jerry Colonna je napolnil Kino Šiška (foto: Janez Kotar)

Denar je le sredstvo, šteje tisto, kar z njim narediš

Opažam, da gojijo zlasti večji slovenski mediji popolnoma napačne predstave o podjetniškem uspehu in neuspehu. Investicijo pogosto prikazujejo kot primer zgodbe o podjetniškem uspehu, medtem ko je poslovni neuspeh tabu, ki bi ga po diskurzu lahko umestili v črno kroniko. Takšen odnos lahko pripišemo tranziciji iz socialističnega v kapitalistični sistem ter z njo povezanim negativnim zgodbam privatizacije in korupcije. Kako se lotiti spremembe miselnosti?

Tranzicija je prinesla dva negativna fenomena. Prvič, sumljiv je vsakdo, ki je zaslužil in je finančno uspešen. Enako je sumljiv nekdo, ki je izgubil denar in je bil poslovno ali finančno neuspešen. Ne moreš zmagati … Kako se soočiti s tem? Potrebujemo širšo javno debato, predvsem pa se ne smemo zadovoljiti z odgovori ‘na prvo žogo’, ki so pogosto plitvi in enodimenzionalni. Investicija ne pomeni uspeha, je lahko šele začetek, odskočna deska. Če ima nekdo milijone na računih, še ne pomeni, da je pameten in najbolj sposoben. Vendar ne pomeni niti, da je tat. Če je nekdo manj finančno uspešen ali celo reven, ne pomeni, da je neumen ali neuspešen. Prav tako pa ne pomeni, da je plemenit ali pameten. Plemenitost, inteligenca ali uspeh nimajo nikakršne veze s finančnim (ne)uspehom.

Pravite, da želite ljudem približati človeško plat posla. Kaj to pomeni?

Na človeško plat posla, ki je močna komponenta, pogosto pozabimo. Produkte ustvarjajo ljudje, računalniki jim pri tem le pomagajo. Denimo, v tem trenutku snemate najin pogovor s svojim iPhoneom. Ali pomislite na dejstvo, da je nekdo zlil svojo dušo v ta izdelek, zato da bi bila vaša uporabniška izkušnja vrhunska?

No, saj je bil za to kar dobro plačan …

In s tem ni absolutno nič narobe! Denar je le valuta, tehnologija. Problematičen je naš odnos do denarja, ki se pogosto sprevrže v ljubezen do moči in pohlep. Denar ni pomemben, šteje tisto, kar z njim narediš enkrat, ko ga imaš!