Ladies of New Business 2017

Za vključitev več žensk v tehnološki sektor potrebujemo vzornice!

Vam je članek všeč?

Priporočite ga prijateljem prek družbenih omrežij!

V domačnem vzdušju Poligona v Ljubljani se je 2. marca odvil drugi slovenski dogodek Ladies of New Business. Zbral je več kot 100 deklet in fantov, ki si želijo odprte razprave o tem, kako v sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij privabiti več deklet. Pa ne le razprave, tudi dejanj.

Ladies of New Business 2017 - od besed k dejanjem.Anže Mulec

Ladies of New Business 2017 – od besed k dejanjem.

Po uvodnem nagovoru urednice slovenske Netokracije in glavne organizatorke dogodka, Ane Eterović Klemenčič, se je začela razprava in medias res. Moderirala jo je Maja Voje, samostojna strokovnjakinja za t. i. Growth Hacking. Kakšen je potencial žensk v tehnološkem sektorju in kaj (tudi konkretno) storiti, da se bo za tehnološke poklice odločalo več žensk?

Programerki in zaposlovalca

Andraž Tori iz Zemante je nekoliko šaljivo razložil, da sta pamet in talent enako razporejena med vse prebivalstvo. Če je v določeno področje vključena zgolj polovica prebivalstva, ki sicer ima pamet in talent zanj, je to s kapitalističnega vidika izguba. Poleg Andraža Torija je poglede zaposlovalcev v informacijskem sektorju predstavljal še Matevž Petek iz podjetja Poviolabs. Orisal je primer dobre prakse podjetja Lever iz Silicijeve doline, kjer z organiziranjem najrazličnejših dogodkov ženskam približajo svet programiranja.

Matematika in programiranje?

O izkušnjah programerk sta iz prve roke spregovorili Alja Isaković, doktorska študentka in asistentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko, in Erika Pogorelec, danes samostojna inženirka računalništva, pred tem pa frizerka. Obe sodelujeta pri projektu Codecatz, pri katerem z učenjem programiranja dekletom približujeta svet računalništva in kode. Ko dekleta sprašujeta, zakaj jim je ta svet tako neprivlačen,  je odgovor velikokrat matematika, čeprav je ta pri programiranju zgolj enako ali celo manj pomembna kot pri nekaterih, tudi družboslovnih poklicih.

Ugotavljata, da del težave tiči v splošnem dojemanju in predstavljanju poklica. Programer je še vedno nekdo, ki sedi zaprt v kleti za računalnikom in se poti ob reševanju težkih računov.

Urednica Netokracije, Ana Eterović Klemenčič in Maja Voje, voditeljica dogodkaAnže Mulec

Urednica Netokracije, Ana Eterović Klemenčič in Maja Voje, voditeljica dogodka

Iščejo se vzornice

Družbena odgovornost starejših generacij žensk je po njunem mnenju, da se opogumijo in prevzamejo pomembnejše in odgovornejše položaje na svojih področjih, da se izpostavijo kot ženske v sicer moškem okolju. Na ta način se bodo mlajše lahko poistovetile z njimi in šle po njihovih stopinjah. Poudarili sta, da za spremembe potrebujemo vzornice iz mesa in krvi, ne zgolj zgodovinskih žensk in ameriških mitov.

Alja Isaković je pozvala k vzpostavljanju metodologije, s katero bi izvedeli, koliko žensk je v Sloveniji sploh zaposlenih na področju IKT, saj lahko trenutno o tem le ugibamo. Velja pa, da v tehnološkem sektorju na splošno primanjkuje kadra, ne le žensk.

V razpravi so izpostavili še težavo, da zgolj moški razvijajo izdelke, ki so namenjeni ženskam, kar povzroči slabo prilagojenost izdelkov ženskim potrebam. Lahko pa gre tudi za izdelke, ki so namenjeni celotnemu trgu, a ker jih razvijajo moški, so osredotočeni zgolj na moški vidik in njihov način razmišljanja.

Alja Isaković:

Mislim, da se bomo morali o tej temi pogovarjati še nekaj let, preden dejansko dosežemo spremembe.

lonb-lj-019Anže Mulec

Matevž Petek (Poviolabs) in Andraž Tori (Zemanta)

Ženske kvote niso rešitev

V nadaljevanju se je Ana Eterović Klemenčič pogovarjala s Tamaro Valenčič iz DLabs, ki je po številnih letih dela v korporacijskih okoljih zaposlila v zagonskem podjetju. Kot skrbnica človeških virov ugotavlja, da dekleta podjetje pogosteje priporočijo in vanj pripeljejo veliko več ljudi kot moški kolegi. Tudi zato se je pri njih začel večati delež deklet na tehničnem področju. Tak način se ji zdi veliko boljši za doseganje večjega deleža žensk kot pa kakršno koli uvajanje kvot in podobnih umetnih spodbud za doseganje uravnoteženosti spolov.

Podjetja naj izpostavijo ženske iz svojih vrst, da bodo vidnejše in tako pritegnile več žensk s svojim zgledom.

Na podlagi svojih izkušenj poudarja, da vodstvena ekipa mora biti mešana, ne preveč nagnjena proti enemu ali drugemu spolu. Če je preveč žensk, je lahko to “nevarno” za delovanje organizacije, po drugi strani pa ekipa potrebuje ženske zaradi njihovih čustev, empatije in mehkih veščin, ki so običajno bolj izrazite kot pri moških. Hkrati je nekoliko provokativno opozorila, da nemalokrat negativno podobo žensk na položajih ustvarjajo ženske same, s tem ko želijo priti do določenega položaja s pomočjo “visokih pet in dekolteja”.

Tamara Valenčič (Dlabs) in Ana Eterović Klemenčič (Netokracija)Anže Mulec

Tamara Valenčič (Dlabs) in Ana Eterović Klemenčič (Netokracija)

Kaj pa ženske in podjetništvo?

V drugi razpravi, ki jo je povezoval Matija Goljar iz Ustvarjalnika, so podjetnice spregovorile o izzivih, s katerimi se ženske soočajo v svetu podjetništva. Sanja Zepan, soustanoviteljica podjetja Homey, je pojasnila, da se je na sestankih z vlagatelji pogosto zgodilo, da so začeli nagovarjati njenega soustanovitelja, čeprav je bila za določena področja odgovorna in bolj kompetentna ona.

Ugotovila je, da je to povezano z dejstvom, da ljudje raje financirajo tiste, ki so jim podobni, saj se lažje poistovetijo z njimi. Med vlagatelji je veliko več moških in ti se prej obrnejo na moške sogovornike, ker se jim je to zdi  naravnejše. Hkrati je poudarila, da statistika dokazuje večjo uspešnost zagonskih podjetij z mešano ekipo soustanoviteljev.

Dogodek je pritegnil veliko deklet (tudi fantov!)Anže Mulec

Dogodek je pritegnil veliko deklet (tudi fantov!)

“Ženske, ohranite svojo ženstvenost”

Saša Leben, direktorica agencije Publicis Groupe Hrvaška & Slovenija, je poudarila, da je treba izpostavljati vrednote, želje in ambicije ter s tem preseči okvir moško – žensko. Po njenem je treba upoštevati, da so vloge, odnos in pristop enega in drugega drugačni, vendar to nikakor ne pomeni, da morajo ženske zahtevati drugačno obravnavo. S tem se namreč postavijo v podrejen položaj. Poslovni svet deluje racionalno, ker je v njem 80 % delež moških, kar številne ženske, ki so po naravi bolj čustvene, ustavi. Prepričana pa je, da je treba tudi v tem okolju ohraniti svojo ženstvenost, a hkrati ne zavreči svojih ambicij.

Po statistikah je v Sloveniji več žensk z višjo izobrazbo, vendar se nato porazgubijo – vse, kar potrebujejo, je nekaj spodbude!

Ladies of New BusinessAnže Mulec

Maja Švener, Saša Leben, Tjaša Deu, Matija Goljar

Vsak ima svoje talente

Maja Švener, ustanoviteljica podjetja Ličila.si, je poudarila, da mora vsak stremeti k izpolnjevanju svojih želja in talentov, pa naj gre za pouličnega glasbenika ali predsednika države.

Vsi nismo za vodstvene položaje in nič ni narobe s tem.

Strinja se, da morajo dekleta ohraniti svojo ženstvenost v poslu in se ne prepustiti zgolj racionalnemu delovanju, saj to pozitivno vpliva tudi na posel. V podjetju so izjemnega pomena odnosi med zaposlenimi in z dobavitelji, vzdušje, k čemur lahko ženske zelo prispevajo. Njej je bila vzornica mati, ki je bila vedno zelo dejavna in poslovna ter imela več služb hkrati, zato ji je bil tak način življenja in razmišljanja že od nekdaj blizu.

Samozavest je ključna

Tjaša Deu, vlogerka, je skupaj s svojim partnerjem ustanovila podjetje MeTime, v katerem vsak prispeva svoje znanje, ona skrbi za vsebino in trženje, on za finance in poslovanje. Tako se po njenem najbolje dopolnjujeta, saj vsak počne tisto, v čemer je dober. Prepričana je, da je za uspeh v poslovnem svetu ključnega pomena samozavest, naj gre za dekleta ali fante.

Ženske v podjetništvu: Sanja Zepan, Maja Švener, Saša Leben, Tjaša Deu in moderator Matija Goljar.Anže Mulec

Ženske v podjetništvu: Sanja Zepan, Maja Švener, Saša Leben, Tjaša Deu in moderator Matija Goljar.

Starševstvo v digitalni dobi

Zadnja razprava je odkrivala radosti in težave usklajevanja družinskega življenja in tehnoloških poklicev. V njej so razpravljali starši Jerica in Tomaž Zaman (Codeable), ki imata kar 4 otroke, Dijana in Miha Rolc (Zulu Zion), ki imata 2-letno hčerkico Anja Renko (3FS) in Marko Jukić (Heksagon), z enoletnikom in sedemletnikom, ter Jana Bergant (spletna razvijalka in učiteljica programiranja), mati samohranilka 2-letne hčerkice.

Matere imajo z delodajalci mešane izkušnje, vendar je spodbudno slišati, da prevladujejo tiste, kjer se ženske ne bojijo za svojo službo, ko odidejo na porodniški dopust. Vsekakor je delodajalčevo razumevanje odvisno od tega, ali ima tudi sam družino ali ne.

Otroci = reciklatorji energije

Ugotavljali so, da otroci po eni strani zahtevajo ogromno energije, vendar jo nato tudi vrnejo. So zelo velika motivacija tudi na poklicnem področju, da človek stori, kar je treba, in navdih pri delu. Po drugi strani se starši soočajo s težavo, da bi radi kaj postorili za službo, morda rešili programersko težavo, za katero se jim utrne rešitev, vendar to zaradi otrok ni vedno mogoče. Kar pa niti ni slabo, kot ugotavlja Jana Bergant:

Meni je super, ker mi moj dveletni otrok ne pusti delati. Zdaj sem se sprijaznila, da ko sem z njo, enostavno ne morem delati drugih stvari. Tako mi otrok pomaga, da bolj skrbim zase, da se ustavim in zaključim z delom.

Starši v digitalni dobi: Miha in Dijana Rolc, Marko Jukić in Anja Renko, Jana Bergant ter Jerica in Tomaž Zaman.Anže Mulec

Starši v digitalni dobi: Miha in Dijana Rolc, Marko Jukić in Anja Renko, Jana Bergant ter Jerica in Tomaž Zaman.

Večna dilema: otrok in računalnik

Kot zaposleni v tehnološkem sektorju so se dotaknili tudi vprašanja otrok in uporabe računalnikov, mobilnih telefonov in tablic. Ker otroci opazujejo svoje starše in vidijo, da veliko časa preživijo ob moderni tehnologiji, bi bilo po mnenju nekaterih sogovornikov licemersko, če bi otroke popolnoma izločili iz tega sveta. Strinjali so se, da je lahko tehnologija odlična za spodbujanje ustvarjalnosti in razmišljanja ter tako nadvse koristna, če se uporablja pametno in se določijo meje. Nikakor pa si za svoje otroke ne želijo, da bi bili zgolj pasivni uporabniki tehnoloških naprav in aplikacij.

Tomaž Zaman, ustanovitelj startupa in oče 4 otrokAnže Mulec

Tomaž Zaman, ustanovitelj startupa in oče 4 otrok

Kaj pa konkretno?

Maja Voje je med dogodkom vse prisotne povabila, naj na Twitterju z oznako #LadiesLJ delijo svoje konkretne zaveze za naslednje leto, kako bodo prispevali k temu, da se poveča število deklet v sektorju informacijskih tehnologij.

Med konkretnimi dejanji za spodbujanje žensk, da se odločajo za programiranje, pa je tudi skupen projekt Netokracije,  SmartNinje in Cosmopolitana, ki bo marca objavil natečaj za brezplačno učenje programiranja. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko pa bodo 22. aprila organizirali Webcamp, kjer bo pripravljeno tudi varstvo za otroke, da se olajša udeležba tistim z otroki.

Če ste dogodek zamudili, si lahko posnetek ogledate na povezavi. Hvala Vzivo.si za predvajanje v živo!

Ladies of New Business sponzorji