»Lajkfehtanje« kot dolgoročna strategija prisotnosti blagovne znamke na Facebooku. Ali pa morda ne.

Vam je članek všeč?

Priporočite ga prijateljem prek družbenih omrežij!

Nekaj dni nazaj so administratorji Facebook strani »Slovenija, moja dežela« naredili večji komunikacijski spodrsljaj, ki je svoj epilog dobil v neusmiljeni slovenski tvitosferi. Padlo je tudi nekaj ostrih besed, ki jim je sledilo (pretirano) posipanje s pepelom. Žal se napake niti z brisanjem objave ni dalo popraviti – člani Facebook strani in tviteraši so objavo obsodili, administratorji pa utrpeli profesionalno škodo.

Nekaj dni nazaj so administratorji Facebook strani »Slovenija, moja dežela« naredili večji komunikacijski spodrsljaj, ki je svoj epilog dobil v neusmiljeni slovenski tvitosferi. Padlo je tudi nekaj ostrih besed, ki jim je sledilo (pretirano) posipanje s pepelom. Žal se napake niti z brisanjem objave ni dalo popraviti – člani Facebook strani in tviteraši so objavo obsodili, administratorji pa utrpeli profesionalno škodo.

To ni ne prva ne zadnja »lajkfehtarska« objava na slovenskih Facebook straneh (simpatično skovanko sem si izposodila od Petre Slanič :)), a je bila ta izmed vseh, ki smo jih do sedaj prebrali, ena najbolj neprimernih, zato je tudi povzročila toliko hude krvi.

Vendarle težava ne leži zgolj v konkretnem primeru, temveč v trendu »lajkfehtarstva«, ki ga čedalje več blagovnih znamk na Facebooku uporablja kot temeljno taktiko spodbujanja interakcije z uporabniki.

Naj vam postrežem z nekaj banalnimi, a nič manj resničnimi in slovnično nepravilnimi primeri:

Mi komaj čakamo vikend. V kolikor tudi ti, pritisni gumb »Všeč mi je«.
Politiki so mafija. *Like*
Ste že spili jutranjo kavico? Mi smo! *Like*
Tole si pa zares zasluži en LIKE! (Ob fotografiji plaže, koktejlov, piva, ženskih prsi, muckov, kužkov, sončnega vzhoda, sončnega zahoda, čokolade itn.)

Let’s face it: lajke oz. všečke imamo radi tako v zasebnem kot v poslovnem smislu. Zasebno nam pomenijo potrditev, da so vsebine, ki jih produciramo, drugim berljive in zanimive ter izražajo njihovo podporo ali strinjanje z našimi stališči. V poslovnem smislu pa so nam pri srcu, saj osrečujejo naročnike, upravičujejo budžete, branje Facebook Insights pa je ob njih bistveno bolj prijeten šport. Če pa pridobivanje všečkov postane glavno/edino orodje interakcije, ali (bog ne daj!) komunikacijski cilj, pa lahko takšno početje blagovno znamko pripelje na zelo spolzek teren, kjer se lahko utopi v morju podobnih, banalnih objav. Hitro se znajde v situaciji, ko fotka mucka sproducira 500 všečkov (ker so mucki pač kjut!), vsebina, povezana z blagovno znamko pa sameva vse, dokler se je ne usmili administrator in jo povšečka kar sam. Je to res vaš cilj?

Bolj kot na ustvarjanje lažne interakcije  s pomočjo površnih objav, ki vsebujejo fotografije jutranjih kavic, mačjih mladičev ali komentarje domače politične scene, bi se morala blagovna znamka osredotočiti na strateško načrtovanje in ustvarjanje edinstvenih, zabavnih in mediju primernih vsebin, posredno ali neposredno povezanih z njeno dejavnostjo, ki bodo v uporabnikih uspele nekaj premakniti in jih »sprovocirati« do te mere, da bodo v komunikaciji sodelovali. To pa ni preprosta in poceni naloga. Sadovi počasne in premišljene graditve skupnosti bodo resda prišli nekoliko pozneje, a bodo zato bistveno bolj sladki.

Družbena omrežja so podjetjem in blagovnim znamkam omogočila neposreden stik s potrošnikom in dvosmerno komunikacijo – komunikacijsko situacijo, o kateri smo lahko še nekaj let nazaj samo sanjali.  Ali res želite dragoceno pozornost vašega potrošnika (in lastna finančna sredstva) izkoristiti za hiperprodukcijo lahkotnih objav, ki blagovni znamki prinesejo zgolj prazne številke?