Analiza leta 2016

Startupi slovenskih ustanoviteljev ponovno zbrali 100 milijonov dolarjev!

Vam je članek všeč?

Priporočite ga prijateljem prek družbenih omrežij!

Startupi slovenskih ustanoviteljev so v letu 2016 ponovno zbrali skoraj 100 milijonov dolarjev sredstev, ustanovitelja Outfita7 pa sta dokazala, da so tudi pri nas možne velike prodaje z visokimi številkami. Predstavljamo podatke, ki jih je zbral in danes predstavil sklad Silicon Gardens.

ecosystem1v2

Vir: Silicon Gardens

Po lanskem letu, ko so slovenski ustanovitelji zbrali rekordnih 127 milijonov, se je trend letos ustalil pri skoraj 100 milijonih dolarjev – številki, še vedno vredni pohvalnega prikimavanja.

Največ sredstev je zbralo podjetje Urban Mining Company, 25.000.000 dolarjev, sledi stari znanec Layer s 15.000.000 dolarji in Iconomi, ki je 10.576.227 dolarjev za razliko od prvih dveh zbral z množičnim financiranjem.

Največ še vedno vložijo skladi tveganega kapitala

Največ sredstev v slovenska zagonska podjetja še vedno vložijo skladi tveganega kapitala, vendar se je njihov delež v primerjavi s predlanskimi in lanskim letom z več kot 90 % zmanjšal na 71 % v letu 2016. Najpomembnejši vir financiranja za njim je s skoraj 13 % lani postalo množično financiranje.

ecosystem3

Vlada vložila v največje število zagonskih podjetij

Če pogledamo število vlaganj, pa je slika za razliko od prejšnjih let precej drugačna. Največ vložkov je v letu 2016 prispevala vlada, sledijo skladi tveganega kapitala, pospeševalniki, angelski in zasebni vlagatelji ter šele nato množično financiranje.

Zdrava mešanica investicij

Zgornji podatki kažejo, da so vložki v podjetja različno visoki tudi glede na to, od kod prihajajo. Spodbudno je, da ni največ investicij v najnižji kategoriji pod 50.000 dolarji, temveč v kategoriji med 50.000 in 150.000 dolarji. Investicij, težkih en milijon dolarjev ali več, je bilo v letu 2016 dvanajst, od teh jih je bilo kar pet večjih od 10 milijonov dolarjev.

ecosystem5

Šest podjetij v tujih pospeševalnikih

Po letih, ko so slovenska zagonska podjetja množično odhajala v tuje pospeševalnike, je bilo lani takšnih le šest: Lock and Charge je odšel na Nizozemsko, Viar in Homey v ZDA, Sentinel v Španijo, Zenodys v Nemčijo in Prospeh v Italijo.

Le 5 % slovenskega kapitala

V slovenska zagonska podjetja v veliki večini ne vlagajo slovenski vlagatelji, saj je takšnega kapitala le za 5 %. Največ ga prihaja iz ZDA in drugih držav Evropske unije, manjši delež pa prispevajo tudi kitajski in azijski vlagatelji. Če pogledamo, kje so naša zagonska podjetja, ugotovimo, da 25 % konča na slovenskih tleh, le nekoliko več v drugih državah EU, največ naših zagonskih podjetij skupaj z vložki pa pristane v ZDA.

ecosystem6

Strojna oprema je hit

Glede na to, s čim se ukvarjajo, lahko vidimo, da gredo zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev v koraku s trenutnimi tehnološkimi trendi. Lani so daleč največ denarja zbrali startupi, ki se ukvarjajo s strojno opremo. Sledijo spletne rešitve, strojno učenje in t. i. blockchain. Če se odmaknemo od tehnološkega sveta in preverimo stanje v primarni industriji, je z naskokom najbolj zastopano zdravstvo, za njim pa rešitve s področja medijev, produktivnosti, financ in mobilnosti.

Poziv k prijaznejšemu poslovnemu okolju v Sloveniji

Pred kratkim smo lahko prebrali podroben in poučen, a zaskrbljujoč zapis o neprijaznosti slovenskega poslovnega okolja. V njem Aleš Špetič pojasnjuje, kaj vse tuje vlagatelje odvrača od vlaganj v slovenska podjetja in kaj bi bilo treba na splošno izboljšati, da postanemo država, prijaznejša zagonskim in običajnim podjetjem.

V svojem komentarju izpostavi tako postopkovne težave, med katerimi je obvezna, a nedoumljiva fizična prisotnost vlagateljev, neugodno davčno zakonodajo, pri kateri se na primer sploh ne spodbuja reinvestiranja kapitala, kot tudi težave pri poslovanju, pri čemer gre predvsem za nejasne postopke in prezapletena pravila za mala podjetja. Toplo priporočamo, da si komentar preberete v celoti!

V prihodnje bo slovenska zagonska podjetja spremljal Dealbook

Pregled dejavnosti in vlaganj v zagonska podjetja so v skladu Silicon Gardens do sedaj objavljali enkrat letno, saj je bilo vključenega veliko ročnega dela. Podjetje D-Labs pa se je letos ponudilo, da pripravi in gosti spletno aplikacijo Dealbook, ki bo služila kot bolj dinamična baza dejavnosti slovenskih zagonskih podjetij.

Celotno analizo leta 2016 si lahko ogledate tukaj.