TREND 2017

Virtualna resničnost bo prodrla v vsak kotiček človeškega življenja

Vam je članek všeč?

Priporočite ga prijateljem prek družbenih omrežij!

Virtualna resničnost je pričela svojo pot kot medij, ki naj bi igralcem računalniških iger omogočil, da vstopijo v digitalne svetove. Danes je VR že presegla te meje in napada pestro paleto drugih industrij. Razlog tiči v dejstvu, da še noben medij, ki se trenutno uporablja, ni omogočil tako poglobljene izkušnje z digitalnim svetom. V nekaj letih lahko ta tehnologija prodre v prav vsak kotiček človeškega življenja.

virtual realityPostwaves

Virtualna ali navidezna resničnost je opredeljena kot skupek strojnih in programskih tehnologij, ki simulirajo resnično okolje v digitalnem svetu. To se doseže z ustvarjanjem stvarnih podob, zvokov in drugih dražljajev, ki prevarajo možgane, da ti mislijo, da so nekje drugje kot v resnici. V virtualnih okoljih se lahko uporabniki prosto sprehajajo in upravljajo z digitalnimi objekti, kot bi to počeli v resničnem okolju. Če lahko rečemo, da je video digitalnemu svetu dodal časovno komponento, potem velja, da virtualna resničnost prinaša prostorsko komponento.

Kje je virtualna resničnost danes?

Po vzponu in padcu v 90. letih prejšnjega stoletja je ta tehnologija ponovno pričela prihajati na površje na začetku tega desetletja. V vmesnem obdobju je virtualna resničnost preživela v raznih razvojnih projektih v medicinske in vojaške namene. Le ti so si namreč lahko privoščili drago opremo, ki je bila potrebna.

Z razvojem mobilnega računalništva se je tehnologija končno dovolj pocenila, da smo lahko zadnjih nekaj let priča njenemu ponovnemu vzponu. V manj kot treh letih so se očala za virtualno resničnost spremenila iz plastičnih škatel z nizko resolucijo v malo bolj “očesu prijazne” maske vesoljskih oblik. Še vedno se tu in tam vidi kakšen piksel, a tega bo sčasoma vedno manj s prihodom ultraločljivih zaslonov.

Trenutno je virtualna resničnost na prvi stopnji razvoja, kjer se distribuira strojna oprema za predvajanje virtualnih vsebin. Vsi večji tehnološki giganti so letos ali najavili ali pa pričeli s prodajo strojne opreme za predvajanje virtualnih vsebin. Ta se največkrat pojavlja v obliki očal za virtualno resničnost, obstajajo pa tudi drugi načini predvajanja.

oculus-rift-vs-htc-vive-vs-playstation-vr-1Oculus

Visokozmogljiva očala za virtualno resničnost ponujajo najbolj stvarno izkušnjo.

Očala za virtualno resničnost so najbolj priljubljen način predvajanja vsebin VR. To so sistemi, ki jih poganjajo standardni računalniki z zmogljivimi grafičnimi karticami. Na takšen računalnik se nato priklopi “head mounted display” (HMD) oz. po domače očala VR. Skozi zaslon in leče se nato pred očmi simulira virtualno okolje, skozi katerega se lahko gledalec tudi premika. Obstajajo tri stopnje takšnih očal:

  1. Visokozmogljiva očala za virtualno resničnost, ki ponujajo najbolj stvarno izkušnjo. Primeri takšnih očal so Oculus, HTC Vive in Playstation VR.
  2. Očala za mobilno virtualno resničnost, ki delujejo skupaj s pametnimi telefoni. Običajno imajo vgrajene dodatne senzorje in pripomočke za upravljanje. Primera takšnih očal sta Samsung GearVR in Google Daydream.
  3. Očala najdostopnejšega cenovnega razreda, ki delujejo skupaj s pametnim telefonom in nimajo nobenih dodatnih lastnosti za izboljšavo izkušnje. Večinoma se takšna očala uporabljajo za namene trženja in promocije, saj se lahko relativno poceni proizvedejo in razdelijo med ciljno občinstvo. Primera takšnih očal sta ViarBox in Google Cardboard.

Drug način predvajanja virtualnih vsebin so na primer namenske votline oz. Cave Automatic Virtual Environments (CAVE). Gre za sistem projektorjev, ki projicirajo sliko na strop in stene okoli gledalca. V tem primeru se okolje nenehno projicira na vse strani, gledalec pa se premika s pomočjo ukazov ali posebnega tekočega traku. Zaradi velikosti in cen takšnih sistemov jih večinoma najdemo le v laboratorijih raziskovalnih ustanov.

Na prvi stopnji razvoja virtualne resničnosti se veliko dogaja tudi na področju sistemov pozicioniranja in vhodnih naprav. Sistemi pozicioniranja gledalcu omogočajo, da se po virtualnih svetovih sprehaja tako, kot bi se v resničnem življenju. Vhodne naprave pa mu omogočajo, da interagira z digitalnimi objekti ali drugimi ljudmi, ki jih sreča na svoji poti.

Kam bo šla virtualna resničnost jutri?

Ključ do uspeha virtualne resničnosti so zanimive in uporabne vsebine. Dobra strojna oprema je neuporabna, če na njej ni možno predvajati nič smiselnega. Prav zaradi tega se bo v prihodnjih mesecih vedno več pozornosti namenjalo orodjem in okoljem, ki omogočajo ustvarjanje vsebin.

Vsebine za virtualno resničnost se lahko ustvarijo na dva načina. Prvi je s tradicionalnimi modeli 3D. V teh primerih gre za skoraj enak proces, kot se uporablja pri razvoju tradicionalnih računalniških iger. “Game engines”, kot sta Unity3D in Unreal Engine, že danes omogočajo izdelavo zelo dobrih virtualnih vsebin CG (computer generated).

Druga vrsta virtualnih izkušenj nastaja na način, ki je podoben snemanju današnjih filmov. Kamere, ki hkrati snemajo vseh 360° okolja, so zmožne ustvariti posnetke, ki se lahko pozneje uporabijo kot osnova za izdelavo virtualnih izkušenj. Takšne izkušnje VR imajo običajno stvarnejši videz, hkrati pa potrebujejo manj procesorske moči za predvajanje. Njihova pomanjkljivost je, da so večinoma pasivne, saj ne omogočajo nobene interakcije … A ne za dolgo. Danes se razvija več okolij, ki omogočajo enostavno predelavo videoposnetkov 360° v interaktivne virtualne izkušnje. Primer takšnega okolja je Viar360, ki je produkt slovenskega znanja.

viar360

Viar360, ki je produkt slovenskega znanja.

Kje vse boste našli virtualno resničnost?

Že danes si lahko ogledate razprodano tekmo NBA z roba igrišča, ne da bi zapustili udobje svojega fotelja. Virtualna resničnost vam omogoča, da lahko potujete kamor koli kadar koli. Prav tako je vedno več virtualnih ogledov nepremičnin, še posebej tistih višjega cenovnega razreda.

Zaradi visoke izkustvene zmožnosti je VR zanimiv za najrazličnejše industrije. Področja kot so zdravstvo, proizvodnja, izobraževanje in celo pravo, bodo uporabljala VR za večjo učinkovitost postopkov in sprejemanje bolj ozaveščenih odločitev. Pri serijski proizvodnji in proizvodnji na ključ bodo podjetja uporabljala VR za boljše razumevanje proizvodnega postopka, nadzor nad kakovostjo ter prodajo in prikaz izdelkov, ki so še na razvojni stopnji. Zaposleni se bodo lahko virtualno sprehodili skozi tovarno na drugi strani sveta, da bi odpravili zapletene napake, ki bi sicer za več dni zaustavile delo. Na ta način bo znanje postalo popolnoma mobilno. Tudi način oglaševanja se bo spremenil. Virtualna resničnost bo namreč omogočila, da bo vse bolj izkustveno. Namesto da bi kupec odšel v salon, bo lahko kar od doma preizkusil, ali se lepše pelje ta ali tista znamka avtomobila. Namesto da bi brskal po turističnem katalogu, bo lahko virtualno obiskal želeno destinacijo in si vnaprej ogledal, kako bi bilo, če bi tja dejansko odpotoval.