#4sqme: na severu Črne gore, med kamni, kravami in sirom v ovčjih kožah

Kako se lotiti promocije turistično premalo razvite regije države s skoraj nič denarja in veliko volje? Morda tako kot ekipa mladih entuziastov Digitalizuj.me iz Črne gore, države, ki je za svojo valuto posvojila evro.

Ob podpori črnogorske pisarne United Nations Development Programme in podjetja Domain.me so se lotili projekta Foursquare for development. Na terenu so s pomočjo crowdsourcinga na geolokacijskem družbenem omrežju Foursquare pripravili pet predlogov turističnih tur po severu Črne gore; Nacionalni park Biogradska gora, Srednjeveška tura, Zgodbe Kolašina, Jezera planine Bjelasica, Razgledi Durmitorja.

Ena prvih potez ekipe je poskrbeti, da bo segel dober (digitalni) glas v deveto vas. Zato so povabili nekaj ljudi iz držav bivše skupne države, ki so vešči komuniciranja prek družbenih medijev. Tako smo se zasedba Damira Kalač, Itana Prljević, Bojan Ćinćur, Sonja Dragović in Igor Milić iz Črne gore, Miloje Sekulić in Miloš Petrović iz Srbije, Vibor Cipan iz Hrvaške in avtorica tega zapisa znašli pred desantom na sever Črne gore. Organizatorji so poskrbeli, da smo dobili tudi brezplačni mobilni dostop do interneta, da smo lahko v živo poročali s terena. Slava jim!

Dan 1: Kje je Vučko?
Z domačinoma Bojanom Ćinćurjem in Igorjem Milićem smo dobili v obdelavo Srednjeveško turo. Po spoznavnem srečanju vseh udeležencev #4sqme ob obilni črnogorski kosilo/večerji smo se ‘ekipa drugog tipa’ odpravili najprej na sprehod po Nikšiću in si (od zunaj) ogledali pivovarno, kjer varijo znano nikšićko pivo, nato pa se z avtom povzpeli na nadmorsko višino 1370 m do smučarskega središča Vučje, kjer ne živi Vučko, živita pa dva prijazna bernardinca in ljudje, ki znajo pripraviti odlično domače kislo mleko. Da o pršutu in siru niti ne izgubljam besed.

Dan 2: Ljubim kamen. (lang: slo/cg)
Lotili smo se srednjeveških mostov in trdnjav, predvsem pa smo se posvetili nagrobnim spomenikom, t. im. stećkom, ki jih najdemo v predelih Črne gore, blizu meje z BiH. Ustavili smo se tudi pri sladkovodnem Slanem jezeru in Bilečkem jezeru, ki leži na meji z BiH. Potem ko smo pomahali Hercegovini in ob pomoči lokalnega poznavalca dodali na seznam še nekaj stećkov in cerkvico, smo se odpravili do naslednjega ‘veštačkega’ (umetnega) jezera, s pomenljivim imenom Pivsko jezero. Ne, žal ne gre za jezero, polno piva, temveč za jezero ob reki Pivi. Prenočili smo v apartmajih simpatičnega jazz cluba Zvono v Plužinah, kjer medijo na videz nemogoče kombinacije medu in alkohola.

Dan 3:
Zjutraj smo se odpravili čez drn in strn lukenj na cesti, neosvetljenih cestnih predorov in nevoznih bankin čez slikovite razglede nacionalnega parka Durmitor in njegovega najvišjega vrha Bobotov kuk (2525 m) prek mesteca Žabljak, mimo kanjona reke Tare, ki je trenutno ni zadosti za rafting, do Kolašina. V turistični vasici, ki služi kot izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, se je ponovno zbrala celotna ekipa udeležencev projekta #4sqme in nadaljevala z degustacijo domačega sira in skorupa, kajmaka, ki zori v sušenih kožah živali, običajno ovac.

Udeleženci te ekspedicije smo polni novih izkušenj in zgodb ter pripravljeni na konferenco Webfest, ki se danes pričenja v Budvi. Hvala organizatorjem #4sqme za nepozabno potepanje po od boga pozabljenih krajih. Toplo ga priporočam vsakemu ljubitelju narave, zgodovine in odlične hrane.