#Pirangate trga gate na družbenih omrežjih!

Novica o prisluškovalni aferi v postopku arbitražnega sporazuma glede Piranskega zaliva med Slovenijo in Hrvaško je odjeknila prejšnji teden in s tem napolnila slovenske in hrvaške medije. Slednji so ji nadeli ime #Pirangate, in sicer dan kasneje po njenem izbruhu, ko je bilo že kristalno jasno, da bo postala vroča tema slovenske in hrvaške zunanje politike. Eden izmed prvih tujih medijev, ki je afero Pirangate omenjal, je bil avstrijski Der Standard. Spletno orodje za spremljanje objav na internetu v realnem času, Mediatoolkit, je pripravilo zanimivo infografiko.

Kako se je afera #Pirangate razvijala? 

Novica o mednarodnem arbitražnem škandalu, ki jo je 22. julija 2015 objavil Večernji list v svoji jutranji izdaji, so kmalu začeli povzemati slovenski spletni  mediji: Slovenia express, Siol.net novice, Slovenia News in Slovenske novice. Ko je vest v Sloveniji šele dodobra začela krožiti po spletu in družbenih omrežjih, je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić ob 12. uri že organizirala tiskovno konferenco, v kateri je resno izpostavila morebitno šokantnost posnetkov, če se ti izkažejo za resnične. Na uradni odziv slovenske strani pa smo morali čakati bistveno dlje.

Na slovenski strani je novica o Piranskem zalivu svoj vrhunec dosegla v popoldanskih urah, torej po novinarski konferenci hrvaške ministrice oz. šokantnem razkritju (domnevno) hrvaškega posnetka. Na Hrvaškem je bil Piranski zaljev 22. julija tako omenjen 379-krat, medtem ko so v slovenskem prostoru o Piranskem zalivu pisali 82-krat, kar prikazuje tudi zgodnji graf z modro barvo. Zelo aktivni so bili tudi srbski spletni viri, saj se je novica o Piranskem zalivu pri njih na ta dan pojavila 164-krat.

Najpogosteje omenjena tema v minulem tednu pa je bila vsekakor ključna beseda arbitraža. Ta se je na spletu v obdobju od srede, 22. 7., do nedelje, 26. 7., pojavila več kot 3900-krat, največkrat dan po razkritju afere. Na ta dan je bilo objav 1053.

Kako so se odzvali slovenski, hrvaški in srbski uporabniki družbenih omrežij?

Nacionalni interesi so pričakovano razburkali tudi uporabnike družbenih omrežij, predvsem tviteraše, čeprav pa le-ti po številčnosti niso bili posebej rekordni, saj jih mnogo ni najbolj aktivnih, kar lahko vsekakor pripišemo poletnim dopustom.

Odzivi slovenskih tviterašev so bili vse prej kot naklonjeni (domnevno) hrvaškim prisluškovalnim metodam, kljub vsemu pa so izražali tudi nekaj samokritičnosti v povezavi z načinom dela slovenske diplomacije. Komentarji na družbenih omrežjih so bili, pričakovano, popolnoma drugačni na hrvaški strani, ki je v celoti začela dvomiti v verodostojnost celotnega arbitražnega postopka, enak ton pa je bilo možno zaslediti tudi s strani hrvaškega državnega vrha, ki je pokazal veliko mero enotnosti. Enak pristop je ubrala tudi slovenska stran, le da se je ta osredotočila na sam arbitražni postopek in kako doseči nemoteno nadaljevanje dela arbitražnega sodišča.

Odziv slovenskega političnega vrha

Prvi dan, ko se je novica o prisluškovalni aferi že razširila po vseh slovenskih medijih, se je slovenski politični vrh zavil v molk. Enako je bilo tudi na Twitterju, kjer pa je svoj dvom o verodostojnosti arbitražnega postopka začela intenzivno komentirati hrvaška vlada.

Najdlje je sicer vztrajal slovenski zunanji minister Karel Erjavec.Ta je razkritje hrvaških medijev sprva označil kot predvolilni spin, ko je še dopustoval v Franciji, šele v nedeljo, torej 4 dni po izbruhu prisluškovalne afere, pa je ob predčasni vrnitvi iz dopusta pred kamerami bežno dopustil tudi možnost o svojem odstopu, ki ga vse glasneje zahtevajo člani slovenske opozicije.

Sekolec in Drenik: glavna akterja prisluškovalne afere

Objava zvočnih posnetkov med Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik je razumljivo ponesla njuno ime na naslovnice številnih medijev in bila glavna tema na marsikateri strani. Na svetovnem spletu se je njuno ime največkrat pojavilo dan po razkritju zvočnih posnetkov, ko sta se odzvala vsak s svojim odstopom. Njuna poteza je samo še dodatno podžgala hrvaški dvom o nepristranosti sodišča, strokovnosti ravnanja odgovornih oseb in verodostojnosti celotnega arbitražnega postopka.

Simona Drenik je bila v zadnjih 7 dneh deležna 1273, njen kolega Jernej Sekolec pa v istem obdobju 1293 spletnih omemb, kar tudi prikazuje spodnji graf.

Obe vladi se bosta v prihodnjih dneh vneto prizadevali zaščititi svoje nacionalne interese, vprašanje pa je, kako velik madež bo Pirangate pustil na ugledu zunanje politike obeh držav in kako bi lahko preprečili nastalo komunikacijsko krizo in medsosedske odnose. Ti so že zdaj tarča posmeha v nekaterih tujih medijih.

Mediatoolkit lahko brezplačno testirate 14 dni. Kliknite za več informacij.