Potencial boljše polovice

Potencial boljše polovice

Podjetja, ki se odpovejo potencialu polovice populacije, bodo postala nekonkurenčna. Z zdajšnjim sistemom vzgoje novih generacij to implicitno počnemo. Čas bi bil, da nekaj spremenimo.

Aleš Špetič_Ladies of New Business

8. marec je dan, ko se spomnimo, da enakopravnost med spoloma v zgodovini ni bila sama po sebi umevna. Na srečo se Slovenija lahko pohvali z najmanjšo plačno diskriminacijo med spoloma v Evropski uniji, tudi formalno so pravice spolov v Sloveniji izenačene. Očitne razlike poskušata država in družba odpraviti s pozitivno diskriminacijo, ki sicer zagotavlja boljšo reprezentacijo na vodilnih položajih, upokojevanju, socialnih pravicah in podobno.

A težava, na katero želim opozoriti je, da imamo premalo žensk, ki bi se ukvarjale s tehničnimi poklici. Tradicionalni inženirski in tehnični poklici so imeli vedno manj žensk kot moških, a to je pogosto izhajalo tudi iz fizične zahtevnosti poklica ali tradicij patriarhalne družbe. A zadnjih 100 let za to ni več izgovora.

Pasivno odrivamo ženske od tehnologije

V preteklih 15 letih smo priča zanimivemu pojavu, ki so ga prinesli startupi. Ti imajo za razliko od drugih podjetij manjšo verjetnost preživetja, a zato jih je tudi več. Zato se lahko hitreje odzivajo na izzive. In tako so se v Silicijevi dolini, kjer je startupov največ in njihova rast najhitrejša, odstotek žensk zaposlenih v tehničnih podjetjih dvignil na 30 %, a tu se je tudi ustavil. Pa ne zaradi podjetij, ampak zato ker je žensk, ki bi se ukvarjale s tehnologijo preprosto premalo.

Startupi so eni prvih tehničnih skupnosti, ki so na to začeli opozarjati sistematično, zaradi potrebe. Res je, da so znanstevniki dokazali, da se statistično gledano ženske raje ukvarjajo z ljudmi, moški pa  s stvarmi, a težje je pojasniti koliko na to stanje vpliva vzgoja. In ravno v tem imamo največji problem.

Kot družba je naš sistem vzgoje še vedno izrazito tradicionalen in pasivno odriva deklice stran od tehnologije. To se kaže tako v vpisih v poklicne šole, kakor tudi v vpisih na tehnične fakultete. Npr. letos sem od 30 študentov v razredu na Fakulteti za računalništvo imel 2 ženski, pa še od teh je ena rekla, da ne bo ostala v računalništvu.

Po drugi strani imamo v Sloveniji aktivne iniciative kot so Rails Girls, Code Catz, kjer lahko samo v Sloveniji prepoznamo na tisoče žensk, ki se želijo bolj udejstvovati v programiranju in tehnologiji. A bistveni problem je, da se tega zavejo šele, ko že imajo drug poklic in so že odrasle. Z drugimi besedami, z napačnim sistemskim pristopom odrivamo polovico generacije iz poklicov, za katere vemo, da bodo v naslednjih nekaj letih najbolj deficitarni in, ki prinašajo za tretjino višjo dodano vrednost in s tem tudi plačilo.

Naš sistem, predvsem pa osnovne šole in srednje šole niso prilagojene novi realnosti in dejstvu, da tehnologija in več rezervirana za moške. Njihova naloga bi morala biti, da tehnologijo in tehnične znanosti približa vsem, ne le tistim, ki so “tehnično bolj nadarjeni” in se zavestno vpisujejo v krožke.

Eden mojih najljubših profesorjev Kurt Leube je bil izrazit libertarec in je na temo diskriminacije žensk v podjetjih dejal, da bi prepovedal kakršnokoli preganjanje diskriminacije po spolu podjetjih. To je bilo seveda takrat povsem nezaslišano in je v razredu povzročilo glasne proteste. A njegovo pojasnilo je bilo, da podjetja, ki se odpovejo potencialu polovice populacije, tako ali tako ne bodo konkurenčna in bodo propadla.
Če pogledamo družbo kot celoto  ima njegova izjava zrno soli. Z zdajšnjim sistemom vzgoje novih generacij, se bomo še še naprej implicitno odpovedovali potencialu polovice populacije. Čas bi bil, da to spremenimo.

Komentarji

Comments are closed.

Priljubljeno

Družbena omrežja

Vse, kar morate vedeti o organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu

Katere so najbolj pogoste napake podjetij pri organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu?

Zamudili ste ...

Družbena omrežja

Vse, kar morate vedeti o organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu

Katere so najbolj pogoste napake podjetij pri organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu?

Družbena omrežja

Kaj se lahko na primeru malega Krisa naučimo o dobrodelnosti in preračunljivosti podjetij?

Se kdaj vprašate, kako smo posamezniki in podjetja dobrodelni? Je pogojevanje dobrodelnosti z nakupom sodelovanje s kupci ali preračunljivost, ki je namenjena pospeševanju prodaje? Smo do tovrstnih dobrodelnosti podjetij lahko kritični ali se to ne spodobi, saj vendar delajo dobro? Nabirka za malega Krisa je spodbudila ta razmislek o dobrodelnosti.

Kultura 2.0

Veliki seznam coworking prostorov v Sloveniji

Kje v Sloveniji lahko najamem pisarno, sejno sobo, prostor za sestanek, si delim delovno mizo in ob tem izmenjujem izkušnje, ideje in informacije s somišljeniki?

Kultura 2.0

Vse, kar morate vedeti o platformi YouTube Music (ki je že na voljo v Sloveniji!)

Ni neznanka, da se YouTube v naši regiji še vedno pretežno uporablja kot platforma za poslušanje glasbe. Zdaj je tudi v Sloveniji na voljo storitev YouTube Music, posvečena prav glasbi, in preverili smo, kaj početi z njo in ali jo je sploh vredno preizkusiti.

Kultura 2.0

Zaplujte v poletje z novo različico World of Warships – battle royale

Nikoli nisem bil človek, ki sanjari o dolgih plovbah, a vedno sem užival v igrah, v katerih je treba upravljati s kakšno vrsto velike mehanizacije. To je preraslo v veliko ljubezen do simulatorjev pa tudi drugih iger, ki na primer vključujejo ladje ali tanke.

Spletni marketing

Kaj se lahko o vsebinskem marketingu naučimo od digitalnih agencij POINT OUT, Madwise in Optiweb?

POINT OUT, Madwise in Optiweb so tri slovenske digitalnomarketinške agencije, ki potencial svojih kanalov izkoriščajo za deljenje znanja, spodbujanje odprte razprave o različnih temah in posledično pritegovanje novih naročnikov.