Davčne blagajne in konkurenčnost startupov

''Ta podjetja ne bodo več slovenska, ampak samo še mednarodna, DDV bo ostal v Londonu ali na Dunaju, mi pa se bomo zopet pogovarjali o novem valu bega možganov. A tokrat ne le brezupnih mladih, ki iščejo službe, ampak uspešnih podjetnikov, ki ne iščejo davčne oaze ampak le konkurenčno okolje.''

davčna blagajna

Vlada je pred tedni sprejela predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki je primer dobronamernega boja proti sivi ekonomiji, a nerodnega vplivanja na konkurenčnost mladih tehnoloških podjetij.

V vladnem gradivu so posledice, stroški, namen in prednosti  obširno opisani in povsem korektno povzeti. A kot je opozorilo že nekaj mlajših podjetnikov, je težava v dokaj neposrečeni definiciji poslovanja z gotovino. Četrta alineja drugega člena pravi:

»plačilo z gotovino« je plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in druge podobne načine plačila.

Sicer precej nerodno definirano, a žal to pomeni, da bodo gotovino interpertirali kot vse, razen neposrednih nakazil na transakcijski račun.

Vpliv predloga zakona na startupe bo precejšen

Velika večina startup podjetij ne posluje z gotovino – vsaj ne tako, kot jo vsi razumemo, prejema pa plačila preko kreditnih kartic ali drugih plačilnih posrednikov, npr. PayPal. Prodajanje storitev ali izdelkov v ZDA in drugam, še posebej v majhnih zneskih, je pogosto cenejše in hitrejše, kot preko bančnih transakcij. Kupec, ki enkrat mesečno plača 10 USD, tega ne bo naredil preko mednarodne bančne transakcije, bo pa to izvedel s kreditno kartico. Po definiciji MF bo to po novem potrebno izvesti preko davčne blagajne.

Druga pomembna lastnost startupov je, da za svoje poslovanja pogosto uporabljajo enega od svetovnih servisov za upravljanje poslovanja in spletne trgovine. Verjetnost, da bi kakšen od ponudnikov izvedel neposredno elektronsko povezavo s FURS je majhna ali skoraj nična. Edina legalna možnost za startup, ki želi imeti svoje poslovanje avtomatizirano, bo torej, da zavrže obstoječe rešitve in si pridobi davčno blagajno enega od slovenskih ponudnikov, ki pa niso prilagojene za poslovanje preko spleta, še manj pa za mednarodno poslovanje.

Tretja težava je čisto operativna. Namreč, ko kupec naroči storitev slovenskega start-upa, za katero plačuje nekaj dolarjev na mesec, je svetovni standard zelo enostaven: start-up zaračuna storitev, potem pošlje račun kupcu. Po novem bo potrebno zaračunavanje integrirati s FURS-om, saj bomo morali na račun napisati enkratno identifikacijsko oznako računa. Tehnično je to izjemo zahtevno, če ne nemogoče, oz. izključuje vse velike ponudnike plačilnih storitev. Del postopka plačila namreč ni v rokah prodajalca, ampak posrednika, račun pa je potrebno izdati kupcu s strani prodajalca.

To pomeni, da bodo z naslednjim letom naenkrat postali neuporabni vsi programski paketi, ki ne bodo posebej prilagojeni za delo s slovenskim FURS-om. Večina start-upov uporablja neslovenske rešitve, ker imajo pač tuje kupce in poslujejo po svetu.

DDV bo ostal v Londonu ali na Dunaju, govora bo o begu možganov

Posledica, ki jo je MF spregledalo v obrazložitvi delovnega gradiva bo, da bodo start-upi, ki zdaj poslujejo iz Slovenije in večinoma prodajajo v tujino, zelo verjetno prenesli svoje poslovanje v tujino. Prilagoditev programske opreme namreč ni enostaven zalogaj, sploh če uporabljaš tujo programsko opremo za vodenje poslovanja. Ni za pričakovati, da bodo ponudniki zaradi slovenskega FURS-a prilagodili programsko opremo samo za to, da bodo lahko njihove stranke izdajale račune iz Slovenije. Bistveno enostavneje bo vzpostaviti podjetje v tujini in poslovati preko njega.

Rešitev bi bila zelo enostavna in namen zakona dosežen, če bi kot “gotovino” predlog zakona opredelil tisto, kar tudi pogovorno razumemo kot gotovino. Tako pa je predlog zakona to razširil še na kup drugih plačilnih sredstev, ki pa sledljivost že imajo, in bo tako le podvojena. Kaj bo sledilo? Ta podjetja ne bodo več slovenska, ampak samo še mednarodna,  DDV bo ostal v Londonu ali na Dunaju, mi pa se bomo zopet pogovarjali o novem valu bega možganov. A tokrat ne le brezupnih mladih, ki iščejo službe, ampak uspešnih podjetnikov, ki ne iščejo davčne oaze ampak le konkurenčno okolje.

Ministrstvo za finance se je odzvalo

Iz predloga zakona izhaja, da v primeru plačila računa preko ponudnika plačilnih storitev, računa ni potrebno potrditi pri FURS. PayPal lahko štejemo za ponudnika spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno in za plačila računov preko PayPala tako velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji, in sicer: v kolikor plačilo s katerokoli izmed oblik gotovine ni izvršeno neposredno pri dobavitelju ampak s posredovanjem izvajalca plačilnih storitev, se plačilo ne šteje kot gotovinsko in ne velja obveznost potrjevanja računov po ZDavPR. Če je plačilo računa izvršeno preko ponudnika plačilnih storitev, računa ni potrebno potrditi pri FURS. 

Odgovor Ministrstva za finance

Veseli me, da je MF RS podalo pojasnilo k predlogu Zakona. Odlično je, da v pojasnilu MF RS kaže, da se zavedajo potencialnega problema. A po predlogu Zakona intepretacija kot jo podaja MF RS ni možna, saj ne dopušča izjem, o katerih govori pojasnilo. Plačila s kreditnimi karticami in preko posrednikov (npr.Paypal) bodo po definiciji predloga zakona gotovina (2.4 člen), zavezanci pa vsi, ki morajo izdajati račune za plačilo z gotovino (3.1 člen). Zakon dopušča izjemo (3.3. člen) za plačila preko avtomatov in prodajo na letalih, a drugih izjem ni.

Mislim, da mora biti Zakon napisan jasno in nedvoumno za vse, ki ga uporabljajo. Trenutno ni in samo interpretacija MF RS o tem, kaj so mislili s predlogom, ni dovolj. Je pa dobrodošla, saj omogoča iskanje boljše rešitve, da se doseže skupen namen. V Sloveniji so inšpektorji neodvisni, pojasnila k Zakonom jih lahko usmerjajo, a jih ne obvezujejo. Zato mislim, da je pomembno, da so pravila jasna od začetka.

Predlog Zakona potrebuje amandma

Če se vsi strinjamo, da so lahko plačila preko posrednikov, katerih transakcije so enostavno sledljive, izvzete iz Zakona, se da to še danes dopolniti z amandmajem k predlogu Zakona:

Glede startup podjetij pa je tako, da so podjetja, ki so davčni zavezanci v Republiki Sloveniji, dolžna izdajati račune v skladu s slovenskimi predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost in morebitnimi drugimi področnimi predpisi. Predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov določa le, da mora prodajalec ob vnosu podatkov na računu zagotoviti prepis nekaterih izmed teh podatkov v program za prenos podatkov o računu na FURS in v nadaljevanju prepis podatka o dodeljeni identifikacijski oznaki računa na sam račun, ki bo izdan kupcu. 

Omenjena startup podjetja že uporabljajo računalniško opremo za izdajo računov, prav tako imajo dostop do spleta. Podjetja, ki uporabljajo lastno programsko opremo za izdajo računov, jo bodo morala nadgraditi za potrebe izmenjave podatkov s FURS.

Prav tako pa bodo programsko opremo morali nadgraditi vsi ponudniki programov za izdajo računov, ki te storitve dobavljajo slovenskim podjetjem, in sicer v delu, ki zagotavlja izpis zahtevanih podatkov na računu, izmenjava zahtevanih podatkov s FURS pa je lahko izvedena s programsko opremo podjetja, ki izda račun.
Velike svetovne rešitve običajno vsebujejo tudi t.i.  lokalizacijske pakete, ki vsebujejo rešitve, vezane na posamezno lokalno okolje.  V kolikor posamezna platforma za e-trgovino ne bo imela pripravljenega lokalizacijskega paketa za Slovenijo, bodo morali njeni uporabniki integrirati lastno rešitev za potrjevanje računov. Običajno so (vsaj bolj razširjene rešitve) odprtokodne, zato je tovrstna integracija relativno enostavna.

Seveda imajo zavezanci vedno možnost uporabiti drugo rešitev ali jo razviti sami, a tu postane aktualno tehtanje med ceno prilagoditve ali selitvijo poslovanja v učinkovitejše okolje. Podjetja, ki že zdaj v celoti poslujejo s tujimi kupci in tujo programsko opremo preko spleta težko upravičijo dodatno investicijo v še eno prilagoditev zaradi nove spremembe zakonodaje, zato bi na tem mestu MF RS svetoval previdnost, da ne bi po nepotrebnem povzročili več škode kot koristi.

Besedilo je bilo objavljeno na avtorjevem blogu. Objavljeno ob dovoljenju avtorja.

Priljubljeno

Digitalni mediji

[DIGGIT] Podarimo brezplačno vstopnico!

Junijska konferenca o digitalnih komunikacijah se bliža! Sodelujte v nagradni igri, pravilno odgovorite na vprašanje in si zagotovite svoj sedež - brezplačno!

Svet startupov

Sklad Silicon Gardens investiral v 5 slovenskih startupov: Sqwiz, Povio, Flaviar, Getta.pro in Sphericam

Sklad Silicon Gardens je objavil seznam prvih petih investicij, ki so jih opravili od maja letos. Kot pravijo predstavniki sklada, je v Sloveniji in regiji dovolj talenta in inovacij.

Družbena omrežja

Instagram razkril demografske podatke uporabnikov v Sloveniji

Kolikokrat ste že iz radovednosti ali zaradi poslovnih razlogov zaman iskali podatek o številu uporabnikov Instagrama v Sloveniji? Sedaj so dolgo iskani podatki končno na voljo. Instagram je pred kratkim omogočil oglaševanje v regiji, s tem pa je tudi razkril nekaj demografskih podatkov slovenskih uporabnikov.

Zamudili ste ...

Mobilno

Se lahko Honor 9 kosa z najboljšimi?

Honor 9 se zdi logična izbira za vse tiste, ki potrebujejo lepo oblikovan mobilni telefon z odličnimi specifikacijami.

Novica

Na spletu se najbolje nakupuje na gizzmo.si in mrpet.si!

Konferenca Ecommerce Day 2017 v Ljubljani je danes postregla z zmagovalci letošnjega izbora najboljših spletnih trgovcev. Glavna nagrada za večje spletne trgovce je pripadla trgovini gizzmo.si, glavna nagrada za manjše spletne trgovce pa mrpet.si.

Spletni marketing

Čez štiri dni v Ljubljani: Ecommerce Day 2017

Čez štiri dni se bodo strokovnjaki s področja spletne trgovine zbrali na enem mestu, na največji regijski konferenci o spletnem nakupovanju. Ecommerce Day 2017, ki ga organizirata Shopper's Mind Slovenija in Ceneje.si, se bo 28. in 29. novembra odvil v Ljubljani. Izkoristite izjemno priložnost in si zagotovite vstopnico za mreženje z več kot 200 strokovnjaki spletnega trženja.

Kultura 2.0

Zakaj si moraš poiskati službo v ‘digitalu’, razkriva Mak Kordić v 2. oddaji Digitalna kava

V drugi oddaji Digitalna kava smo govorili z Makom Kordićem, lastnikom in direktorjem digitalne agencije CNJ Digital. Mak pravi, da v znanju in idejah vidi moč, vse ostalo pa se da najeti.

Intervju

Strateg rasti: kdo je, kaj počne in kdo ga potrebuje?

Z razvojem tehnologije so se razvili tudi novi, digitalni poklici – delovna mesta z “nenavadnimi” nazivi in zadolžitvami. Kdo je growth strategist ali po slovensko strateg rasti? Kaj počne in kdo ga potrebuje? Podrobnosti poklica nam razkriva Maja Voje, strateginja rasti pri MAD Kings Growth Agency v Bruslju, ki jo lahko ta petek, 10. 11., srečate na dogodku Growth Marketing Conference Meetup v Ljubljani.

Kultura 2.0

Kako zgleda tvoj ‘lajf’, če oblikuješ nogavice, razkriva (digitalna) kava z Zulu Zion

Na slovenski digitalni sceni deluje kup nadarjenih oseb, ki so hkrati izredno zanimivi sogovorniki. Ustvarili smo serijo video intervjujev, v katerih se ob dobri kavi pogovarjamo s kreativnimi ljudmi.