Ego in resursi: Dve največji oviri do vitkega in agilnega startup podjetja

Filozofija vitke in agilne gradnje podjetij se širi izjemno hitro, tako po celem svetu, kot tudi v Sloveniji. Obsežne poslovne načrte so zamenjali kanvasi, neskončno dolge finančne tabele ključne metrike (OMTM), dolge razvojne cikle pa čim hitrejša konkretizacija.

BlazKos_kolumna

Filozofija vitke in agilne gradnje podjetij se širi izjemno hitro, tako po celem svetu, kot tudi v Sloveniji. Obsežne poslovne načrte so zamenjali kanvasi, neskončno dolge finančne tabele ključne metrike (OMTM), dolge razvojne cikle pa čim hitrejša konkretizacija.

Na prvi pogled se zdi, da po vitkih in agilnih metodah počneš v podjetništvu zgolj tisti seksi nabor aktivnosti, se pravi ukvarjaš se z izpopolnjevanjem produkta, uporabniško izkušnjo, impresivnimi prezentacijami ipd., dolgočasne aktivnosti, ki terjajo temeljit razmislek, strategijo in taktiko, posledično pa lahko tudi pretirano produciranje dolgih dokumentov, pa pustiš na strani.

V resnici temu ni tako. Skoraj vsak startup je danes po svoji lastnioceni vitek in agilen, vendar žal zgolj na nekaj ključnih buzzwordih, kot so PIVOT, MVP in podobno. Preprosto vprašanje, kot je npr. pokažite mi metrike, ki ste jih dobili na podlagi MVP-ja, hitro pokaže, da startup podjetje bolj kot na znanstvenem pristopu temelji na trendy besedah. Ustanovitelji pa ne delujejo nič drugače, kot po metodah prejšnjega stoletja.

Razlog se skriva v dejstvu, da biti vitek in agilen ni lahko, vendar izjemno zahtevno in težko. Predvsem iz dveh razlogov. Prvi je ego podjetnika, ki se kaže v težavnem psihološkem distanciranju od svoje izhodiščne ideje ter v trdni slepi veri v svoje predpostavke. Drugi razlog so resursi, saj gradnja podjetja po vitkih metodologijah ni poceni, pred denarjem tudi s časovnega in intelektualnega vidika ne. Če želimo imeti resnično vitko in agilno podjetje, je na obeh nivojih potreben izjemen miselni preskok in drugačen pristop.

Znanstveni eksperimenti namesto ega

Temeljna izhodiščna predpostavka vitkih in agilnih podjetij je, da so časi preveč dinamični, kompleksni ter tehnološko napredni, da bi podjetnik lahko bil vizionar in predvideval, kaj potrebuje trg. Bolj kot v rešitev se mora podjetnik zaljubiti v problem, potem pa skozi serijo znanstvenih eksperimentov v tesnem sodelovanju s potencialnimi strankami oblikovati ustrezni produkt. Vse s čimer začne podjetnik je problem ter izhodiščna ideja, ki temelji na kopici nepreverjenih predpostavk.

Čeprav se sliši preprosto, to predstavlja za podjetnika izjemen mentalni preskok. Podjetnik namreč mora biti po naravi ego, mora imeti izjemen psihološki kapital in mora biti kar nekoliko iracionalno zaljubljen v to, kar počne. Vse to se na koncu skoncentrira v podjetnikovi ideji, otroku njegove kreativnosti, do katere podjetnik razvije neko čustveno vez. Vsi pa imamo verjetno izkušnjo, da zna biti ljubezen tudi zelo grenka, saj je njena naloga, da vsaj za nekaj časa zamegli logično presojo.

Enako se običajno zgodi v podjetništvu. Namesto, da bi podjetnik sistematično na trgu čim prej preveril svoje predpostavke, je trdno prepričan, da je njegova rešitev problema v obliki produkta tista prava, ki jo trg potrebuje. Temu se reče egocentrični pristop do trga, podjetnik počne stvari za katere on misli, da jih trg potrebuje, kar pa je redko tako. Na koncu slej kot prej pride do streznitve skladno z rekom, da so napačne predpostavke mati vseh neuspehov.

Rešitve za prehod iz egocentričnega v trgo-centrični pristop verjetno ni treba omenjati. Ravno o tem sistematičnem prehodu na podlagi znanstvenih metodologij govori celotna teorija vitkih in agilnih podjetij. Ko podjetnik pri sebi sprejme trdno odločitev, da ne bo gradil podjetja na podlagi svojega ega, temveč na podlagi metrik in eksperimentov, šele takrat lahko govorimo o pravem prehodu v vitko in agilno podjetje.

Še enkrat, ta preskok ni lahek. Saj iz tega izhodišča sledijo neprestani brutalni napadi na podjetnikov ego. Treba je produkt (oziroma MVP) dati pred stranke, še preden se ta blešči v vsej svoji veličini. Vsak večer se je treba soočiti s tem, da si predpostavljal narobe in da bo treba prilagoditi funkcionalnosti in vizijo podjetja. Negotovost ega je neprimerno večja, je pa zato tveganje na trgu toliko manjše. Na koncu se je pač treba odločiti med enim in drugim.

Dodaten izziv ego problemu je intelektualni izziv vitkih in agilnih podjetij. Smiselno zastaviti eksperimente ni preprosto ter zahteva znanstven (akademski) in sistematičen pristop. To vodi hitro do tega, da podjetnik začne delati tiste naloge, ki so simpatične in lahke, ne vzame pa si ure in ure časa za razmislek, kako bo postavil ogrodje in znotraj tega posamezne eksperimente. Žal je veliko lažje biti zaljubljen v idejo, kot razmišljati.

Vse dokler podjetje nima dashboardov, excel tabel, grafikonov, zapisanih predpostavk in povezanih eksperimentov ipd., v katerih se zrcali zbrano znanje o trgu, prav tako pa ključne metrike napredka na podlagi katerih lahko podjetnik spremlja odločitve, težko govorimo o vitkem in agilnem podjetju.

Brutalna osredotočenost namesto lažnega občutka napredka

Drugi velik izziv vitkih in agilnih podjetij je, da zahtevajo brutalno osredotočenost podjetnika. Velikokrat si podjetniki besedno zvezo ‘vitko in agilno’ napačno predstavljajo, v smislu, sedaj lahko počnem še več stvari hkrati, ker vsaki ideji namenim manj časa in manj pozornosti, saj se tako prilagajam trgu in minimiziram tveganje. Resnica je daleč od tega.

Vitko in agilno podjetje zahteva popolno osredotočenost, prav tako pa izjemno velike resurse (časovne, finančne, intelektualne,…). Vitko in agilno podjetje namreč ni poceni, poanta celotne filozofije je hitro premikanje, kar omogoča hitrejše učenje o trgu. Če se želimo premikati hitro, pa potrebujemo lasersko osredotočenost ter seveda zadostno količino virov. Želimo biti formula ena, ta pa ni ne poceni, ne enostavna.

V praksi to pomeni, da mora podjetnik neprestano razmišljati in zastavljati eksperimente, razumeti analitiko in metrike, imeti razvojno ekipo s kratkimi razvojnimi cikli na podlagi povratnih informacij s trga, poleg razvojne ekipe mora biti oblikovana tudi ekipa za komunikacijo s strankami, ki so vključene v razvojni proces (customer development) ipd. Za povrh tega pa je treba dodati še vse ostale poslovne funkcije od managementa tekočega računa, vodenja in zaposlovanja ljudi in še bi lahko naštevali.

Vitko in agilno podjetje tako zahteva celotni podjetnikov čas in v prvi vrsti mentalni fokus, nato pa še veliko finančnih resursov, ki omogočijo financirati izvršno ekipo; takšno ekipo, ki je popolnoma predana rešitvi problema, je odzivna in ima hitre razvojne cikle. Namreč sedaj rast podjetja ne temelji več na podjetnikovem egu, vendar na eksperimentih, katerih rezultate je treba hitro implementirati in zastaviti nove.

Če nisi dovolj hiter, bo pač nekdo drug hitrejši. Nekdo drug, ki je bolj osredotočen, bolj izvršen, je bolje razmislil zadeve in ima boljšo ekipo. Če deluješ na podlagi ega in ne trga, bo pač nekdo drug bolje razumel stranke in jim tako zagotovil boljšo rešitev; in na koncu se ve, kje bodo kupovale stranke. Past pri tem problemu se zopet skriva v psihologiji. Podjetnik se lahko kaj hitro začne ukvarjati z vsemi tistimi stvarmi, ki ne prinašajo dejanskega napredka. Postavi si za rezultate vanity metrike, obiskuje različne dogodke in izobraževanja, išče investitorje prezgodaj, se pritožuje nad državo, išče nove ideje, kar poimenuje pivot in še kaj.

Psihološki razlog lahko pač zopet iščemo v egu. Namesto, da bi podjetnik na podlagi pridobljenih informacij s trga naredil resnični pivot, raje išče drugo idejo. Namesto, da bi se podjetnik usedel in razmislil, kaj mu pravi trg, raje na podlagi svojih predpostavk doda še kakšno funkcionalnost ali pripravi novo verzijo boljše prezentacije; ker je to lažje. Vse to pa žal vodi do lažnega občutka napredka. Vitke in agilne metode govorijo ravno o tem, kako se izogniti takšnemu občutku in se čim prej soočiti s hladno realnostjo. V slavo podjetniškemu uspehu.

Znanstven pristop in metrike naj zato zamenjajo ego in retoriko.

Lažni občutek napredka naj zamenja brutalni fokus in angažiranje dovolj resursov.

Ni lahko, je pa vredno!

Priljubljeno

Spletni marketing

Brez video marketinga boste kmalu neopazni

Video vsebine vse bolj prevzemajo splet. Če še nimate video marketing strategije, je letos skrajen čas, da jo pripravite.

Spletni marketing

Od videa do mikro vplivnežev: kateri marketinški trendi bodo zaznamovali leto 2019?

Zakorakali smo v marketinško leto 2019. Poudarjamo 6 ključnih marketinških trendov, ki bodo letos zaznamovali slovenski digitalni prostor. Pripnite pas, saj nas čaka zanimiva pot!

Družbena omrežja

Že poznate TikTok, aplikacijo, ki je obnorela generacijo Z?

TikTok je aplikacija, ki je v zadnjem letu obnorela otroke in najstnike po vsem svetu. Tudi v Sloveniji. Šteje več mesečnih uporabnikov kot Twitter, Snapchat, LinkedIn in številne druge platforme. V prvem četrtletju 2018 pa je bila iOS aplikacija z največ prenosi v ZDA. Mladina, predvsem osnovnošolci in srednješolci, jo obožujejo, starši pa po večini niti ne vedo zanjo.

Zamudili ste ...

Družbena omrežja

Že poznate TikTok, aplikacijo, ki je obnorela generacijo Z?

TikTok je aplikacija, ki je v zadnjem letu obnorela otroke in najstnike po vsem svetu. Tudi v Sloveniji. Šteje več mesečnih uporabnikov kot Twitter, Snapchat, LinkedIn in številne druge platforme. V prvem četrtletju 2018 pa je bila iOS aplikacija z največ prenosi v ZDA. Mladina, predvsem osnovnošolci in srednješolci, jo obožujejo, starši pa po večini niti ne vedo zanjo.

Spletni marketing

Od videa do mikro vplivnežev: kateri marketinški trendi bodo zaznamovali leto 2019?

Zakorakali smo v marketinško leto 2019. Poudarjamo 6 ključnih marketinških trendov, ki bodo letos zaznamovali slovenski digitalni prostor. Pripnite pas, saj nas čaka zanimiva pot!

Spletni marketing

Brez video marketinga boste kmalu neopazni

Video vsebine vse bolj prevzemajo splet. Če še nimate video marketing strategije, je letos skrajen čas, da jo pripravite.

Mobilno

Se lahko Honor 9 kosa z najboljšimi?

Honor 9 se zdi logična izbira za vse tiste, ki potrebujejo lepo oblikovan mobilni telefon z odličnimi specifikacijami.

Novica

Na spletu se najbolje nakupuje na gizzmo.si in mrpet.si!

Konferenca Ecommerce Day 2017 v Ljubljani je danes postregla z zmagovalci letošnjega izbora najboljših spletnih trgovcev. Glavna nagrada za večje spletne trgovce je pripadla trgovini gizzmo.si, glavna nagrada za manjše spletne trgovce pa mrpet.si.

Intervju

Strateg rasti: kdo je, kaj počne in kdo ga potrebuje?

Z razvojem tehnologije so se razvili tudi novi, digitalni poklici – delovna mesta z “nenavadnimi” nazivi in zadolžitvami. Kdo je growth strategist ali po slovensko strateg rasti? Kaj počne in kdo ga potrebuje? Podrobnosti poklica nam razkriva Maja Voje, strateginja rasti pri MAD Kings Growth Agency v Bruslju, ki jo lahko ta petek, 10. 11., srečate na dogodku Growth Marketing Conference Meetup v Ljubljani.