Erika Pogorelc: Od frizerke do programerke

V rubriki “Geek tedna” vsako sredo predstavljamo izbrano faco iz slovenske geekosfere. Tokrat je z nami Erika Pogorelc, ki se je po šolanju za frizerko odločila, da bo namesto glav raje frizirala računalniško kodo. Po končani srednji frizerski šoli, na kateri je, kot pravi, končala med drugim tudi zato, ker ni imela dobrih ocen pri matematiki, se je izstrelila ravno na Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani in jo uspešno zaključila. Trenutno je del tehnične ekipe ameriške neprofitne organizacije Peer 2 Peer University, kjer se ukvarjajo z brezplačnim odprtim izobraževanjem.

Erika Pogorelec: od frizerke do programerke (foto: CodeCatz).
Erika Pogorelc: od frizerke do programerke (foto: Hana Jošić).

Kaj te je odpeljalo v frizerske vode?

Že od malega mi je oče govoril: “Ti boš frizerka al’ pa zobarca”. Nikoli ga sicer nisem preveč resno jemala. Vedno se mi je zdelo, da se bom o tem, ko bo čas, odločala sama. Na koncu se je izkazalo, da je bil ta njegov stavek že precej zasajen v meni in tako sem se odločila, da grem na frizersko šolo. Resnici na ljubo, moja odločitev bi bila morda drugačna, če bi imela boljše ocene pri matematiki v osnovni šoli. To je po svoje ironija, kajti kasneje sem se vpisala na računalniški faks, kjer je matematika prisotna skoraj pri vseh predmetih in ga tudi uspešno zaključila. Kadar slišim od koga stavek “jaz nisem za matematiko”, ga po navadi mirno preslišim!

Kako si se odločila, da boš namesto las ‘frizirala’ kodo? Kdo ti je pri prekvalifikaciji najbolj pomagal?

Frizerstvo je zelo kreativen poklic in priznam, včasih razmišljam o tem, da bi bilo fino imeti še eno postransko dejavnost, ki ni povezana z razvojem programov. To bi bilo lahko tudi frizerstvo.

Sem pa že od vsega začetka frizerske kariere čutila, da si želim početi nekaj drugega, nekaj, pri čemer bi bil nivo kreativnosti enak, ob enem pa bi možgane zaposlila na čisto drugem nivoju. Ne vem, kaj je krivo, da sem zlahka opustila idejo o frizerstvu, morda pristop k učenju stroke na frizerski šoli, kjer je kvaliteta tvojih sodelavcev na praksi odvisna od čiste sreče. Pri procesu uvajanja v ta poklic je zelo pomembno, da imaš dobrega mentorja. Nekoga, ki ti bo lahko dal veliko znanja in obenem negoval tvoj razvoj. Navsezadnje si, ko prideš iz šole, še zelo mlad, včasih zaletav, predvsem pa brez “odraslih” omejitev. Gre za lastnosti, ki se jih ne sme potlačiti v prvi minuti, ko stopiš iz frizerske šole.

Na žalost jaz nisem imela take sreče, da bi našla dobrega mentorja. Nekajkrat sem se celo srečala z besedami: “Tiho bodi smrklja, jaz delam v tem poklicu že N let.”

Kar precej časa je minilo, da sem prišla do spoznanja, da je programiranje pravzaprav nekaj, kar bi si želela početi. Ko sem končno spoznala, da si želim poznati računalništvo bolj konkretno kakor nekaj malega php-ja, mi je pomagala mati. Potrebovala sem precej poguma, ki mi ga je neprestano vlivala, kot tudi sredstva, da sem se lahko udeleževala rednih obveznosti na faksu in mi ni bilo treba skrbeti za eksistenčne probleme.

Sedaj si tudi sama mentorica pri skupnosti CodeCatz. Kako spodbujaš dekleta k razvijanju tehničnih znanj?

Skupaj z Aljo Isaković in Matejo Verlič velikokrat razmišljamo o različnih načinih, kako pritegniti več ženske sile v tehnični svet. Verjamemo, da bi lahko ta industrija precej pridobila z raznolikostjo ljudi, ki v njej delajo. Poleg problema pomanjkanja žensk obstajajo še druge skupine, katerih v industriji ni, pa bi lahko bile. Mi smo se odločile, da bomo pokrivale problem pomanjkanja žensk.

Enkrat do dvakrat na leto organiziramo delavnice, ki so bolj “množične” narave (50 udeleženk), kjer predstavljamo svet programiranja ženskam, ki izrazijo željo, da bi o tem vedele več. Ne, ne verjamemo, da bodo vse te ženske postale programerke oz. bodo opravljale kakršenkoli drug tehničen poklic na podlagi znanja, ki ga dobijo na teh delavnicah. Zdi se nam pomembno, da s takimi dogodki pokažemo tako programerskim skupnostim, kot tudi splošni javnosti, da je programiranje poklic, ki zares ne pozna spola, let, etnične pripadnosti, religije … S takšnim vpogledom seveda upamo, da se bo več ljudi (predvsem žensk) odločalo za tovrstne poklice. Skratka, želimo razbiti stereotip, da je programiranje poklic, ki ga opravljajo mladi fantje s super debelimi očali nekje v zanikrni kleti hiše svoje mame ali kakšnega inštituta, s kupom praznih škatel pice v kotu. Takšen stereotip je seveda očitna karikatura, vendar pa so prav tako morda ne tako očitna karikatura tudi stereotipi o programerjih, ki krožijo in v katere mnogo ljudi verjame.

Erika Pogorelec geek of the week1
(foto: Hana Jošić)

CodeCatz pa je skupina, v kateri se učimo zelo konkretnega in poglobljenega programiranja. Kjer lahko udeleženci dobijo več kot le nekaj ur dela z mentorjem. Vsi ki tam delujemo kot mentorji, vlagamo ogromno svojega časa v trening udeležencev.

Vsako sredo se dobivamo, skupaj programiramo in se tako učimo drug od drugega. Verjamemo, da lahko človek s pomočjo skupnosti pridobi zelo kvalitetno znanje. V Sloveniji (in marsikje drugje) je problem, ker smo se navajeni učiti stvari zelo “po reglcih”. Učitelj nam da nalogo, mi se na pamet naučimo rešitev, to znanje predstavimo, dobimo oceno in največkrat že naslednjo minuto pozabimo, kar smo se naučili.

Zato je skupina CodeCatz zastavljena v smislu eksperimenta, na kakšen način pridobiti znanje s pomočjo svojih sovrstnikov (v smislu znanja in ne let). Študije dokazujejo, da je tovrstno znanje precej bolj obstojno. Za takšen način učenja pa je potrebna velika mera motivacije in včasih tudi požrtvovalnosti, zato naša skupina ni za vsakogar. Udeležencem, ki imajo takšno potrebo, pomagamo pri iskanju zaposlitve, kajti nemalokrat nam podjetja ali člani programerske skupnosti sami sporočijo informacije o kakšni službi, ki bi bila primerna za udeležence skupine CodeCatz. Upamo, da bomo v letu 2015 takšnih priložnosti dobili še več.

Kaj je bil tvoj prvi programerski projekt in na čem trenutno delaš?

Moj prvi resen projekt je bil, ko sem razvijala kodo za “backend” predplačniškega sistema, ki bi odšteval uporabo vode v marinah. Kodo sem pisala v Javi, ker je bil takrat to edini jezik, ki sem ga znala. Projekt je bil zanimiv, a kvaliteta moje kode je bila najbrž precej slaba. :)

Trenutno se z mačkami iz CodeCatz lotevamo novega projekta, kjer se bomo spoprijele z nekaterimi bolj in drugimi manj znanimi jeziki ter ustvarile aplikacijo, ki nam bo dala omogočila znanja.

Si Apple ali PC oseba? Uporabljaš Android ali iOS telefon?

Sem vse kar je dobrega oseba.:) Sama uporabljam PC z Ubuntu distribucijo Linuxa, ampak zagovarjam stališče, da mora človek uporabljati tisto, s čimer se dobro počuti in mu dobro služi. Resnici na ljubo sistema Windows ne podpiram grozno rada, ampak le zato, ker trenutno delam s sistemi, ki so bili razviti z UNIX fokusom v mislih in zato na Windowsih ne delajo najbolje. Če bi bila razvijalec v .NET okolju, bi najverjetneje uporabljala Windows. Mac se mi zdi zanimiv in ne izključujem možnosti, da bi postala njegova uporabnica, a za enkrat imam navezo na Linux, ker se mi zdi kul.

Uporabljati tisto, kar ti dobro služi, je vedno dobro vodilo pri izbiri elektronike.

V mobilnem svetu pa sem Apple uporabnik, ker sem 4S dobila že nekaj let nazaj in mi še vedno dela. Ne bom lagala, všeč mi je, ker nisem imela nikoli večjih težav z njim. Kljub dejstvu, da sem geek, rada vidim, da stvari, ki jih potrebujem, delujejo brez da bi razmišljala o njih.

Spuščanje v kakšne hudo resne debate o tem Apple and PC, oz. Android ali iOS pa mi nikoli ni bilo pri srcu.

Mateja Verlič, Alja Isaković in Erika Pogorelec, programerske mačke (foto: CodeCatz)
Mateja Verlič, Alja Isaković in Erika Pogorelc, programerske mačke (foto: Hana Jošić)

Največji #fail in največji #win v zadnjem letu?

#Fail, kaj je to? :) Načeloma se ne osredotočam na spodrsljaje in tudi, ko se zgodi nekaj, česar nisem hotela, se skoraj vsakič izkaže, da je bil tak dogodek na nekem nivoju potreben, da sem se morala iz take situacije nekaj naučiti.

Za #win si štejem več stvari. Na primer, da se skupina CodeCatz razvija uspešno, da se med mačkami iz skupine razvijajo super prijateljstva, da sem premagala strah pred govorjenjem v javnosti (ne samo enkrat, ampak večkrat) in tudi, da sem v privatnem življenju dosegla cilj, ki sem si ga močno želela. Zadnje leto je bilo precej produktivno in trudim se že, da bo tudi letošnje tako.

Ali še kdaj vzameš frizerske škarje v roke?

Ne, vendar to ne pomeni, da jih nikoli več ne bom. Pravzaprav imam namen nekoč spet osvežiti frizersko znanje, kajti dobivam premnogo prošenj za striženje. Kdo ve, morda bom svoja upokojenska leta preživljala v frizerskem salonu! :)

Priljubljeno

Digitalni mediji

[DIGGIT] Podarimo brezplačno vstopnico!

Junijska konferenca o digitalnih komunikacijah se bliža! Sodelujte v nagradni igri, pravilno odgovorite na vprašanje in si zagotovite svoj sedež - brezplačno!

Svet startupov

Sklad Silicon Gardens investiral v 5 slovenskih startupov: Sqwiz, Povio, Flaviar, Getta.pro in Sphericam

Sklad Silicon Gardens je objavil seznam prvih petih investicij, ki so jih opravili od maja letos. Kot pravijo predstavniki sklada, je v Sloveniji in regiji dovolj talenta in inovacij.

Družbena omrežja

Instagram razkril demografske podatke uporabnikov v Sloveniji

Kolikokrat ste že iz radovednosti ali zaradi poslovnih razlogov zaman iskali podatek o številu uporabnikov Instagrama v Sloveniji? Sedaj so dolgo iskani podatki končno na voljo. Instagram je pred kratkim omogočil oglaševanje v regiji, s tem pa je tudi razkril nekaj demografskih podatkov slovenskih uporabnikov.

Zamudili ste ...

Spletni marketing

Kaj mora znati dober urednik družbenih omrežij leta 2019?

Urednik družbenih omrežij se dnevno sooča s kupom opravil, delo pa zahteva obvladovanje številnih veščin. Katere so in na kaj je treba paziti, ko iščete urednika za svoje kanale na družbenih omrežjih?

Tehnologija

Kako se razlikujeta Kanban in Scrum in katero metodo izbrati?

Kako izbrati pravo agilno metodo oz. dovoliti, da metoda izbere vas?

Družbena omrežja

Kako starejša generacija uporablja družbena omrežja?

Demografska struktura na družbenih omrežjih se spreminja. Čeprav je bil Facebook sprva omrežje za študente in mlade, ima danes pomembno vlogo tudi za naše starše in stare starše.

Svet startupov

7 podjetniških lekcij, ki sem se jih naučil iz preteklih (ne)uspehov

Marin Medak je soustanovitelj podjetja Della Spina, ki prodaja dipotrijska očala prek spleta. V današnji kolumni razkriva nekaj zanimivih in poučnih lekcij, ki vam zagotovo pridejo prav na podjetniški poti.

Spletni marketing

Otroci in prikrito oglaševanje s spletnimi vplivneži

Morda se vem zdi, da vsi trije pojmi iz naslova niso povezani med seboj, a pokazala vam bom, da so močno prepleteni.

Družbena omrežja

Manca Korelc: Kako uspešno uporabljati LinkedIn?

S strokovnjakinjo za LinkedIn Manco Korelc smo poklepetali o tem, kako kar najbolje izkoristiti potencial, ki vam ga ponuja največje spletno poslovno omrežje.