Erika Pogorelc: Od frizerke do programerke

Erika Pogorelc: Od frizerke do programerke

V rubriki “Geek tedna” vsako sredo predstavljamo izbrano faco iz slovenske geekosfere. Tokrat je z nami Erika Pogorelc, ki se je po šolanju za frizerko odločila, da bo namesto glav raje frizirala računalniško kodo. Po končani srednji frizerski šoli, na kateri je, kot pravi, končala med drugim tudi zato, ker ni imela dobrih ocen pri matematiki, se je izstrelila ravno na Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani in jo uspešno zaključila. Trenutno je del tehnične ekipe ameriške neprofitne organizacije Peer 2 Peer University, kjer se ukvarjajo z brezplačnim odprtim izobraževanjem.

Erika Pogorelec: od frizerke do programerke (foto: CodeCatz).
Erika Pogorelc: od frizerke do programerke (foto: Hana Jošić).

Kaj te je odpeljalo v frizerske vode?

Že od malega mi je oče govoril: “Ti boš frizerka al’ pa zobarca”. Nikoli ga sicer nisem preveč resno jemala. Vedno se mi je zdelo, da se bom o tem, ko bo čas, odločala sama. Na koncu se je izkazalo, da je bil ta njegov stavek že precej zasajen v meni in tako sem se odločila, da grem na frizersko šolo. Resnici na ljubo, moja odločitev bi bila morda drugačna, če bi imela boljše ocene pri matematiki v osnovni šoli. To je po svoje ironija, kajti kasneje sem se vpisala na računalniški faks, kjer je matematika prisotna skoraj pri vseh predmetih in ga tudi uspešno zaključila. Kadar slišim od koga stavek “jaz nisem za matematiko”, ga po navadi mirno preslišim!

Kako si se odločila, da boš namesto las ‘frizirala’ kodo? Kdo ti je pri prekvalifikaciji najbolj pomagal?

Frizerstvo je zelo kreativen poklic in priznam, včasih razmišljam o tem, da bi bilo fino imeti še eno postransko dejavnost, ki ni povezana z razvojem programov. To bi bilo lahko tudi frizerstvo.

Sem pa že od vsega začetka frizerske kariere čutila, da si želim početi nekaj drugega, nekaj, pri čemer bi bil nivo kreativnosti enak, ob enem pa bi možgane zaposlila na čisto drugem nivoju. Ne vem, kaj je krivo, da sem zlahka opustila idejo o frizerstvu, morda pristop k učenju stroke na frizerski šoli, kjer je kvaliteta tvojih sodelavcev na praksi odvisna od čiste sreče. Pri procesu uvajanja v ta poklic je zelo pomembno, da imaš dobrega mentorja. Nekoga, ki ti bo lahko dal veliko znanja in obenem negoval tvoj razvoj. Navsezadnje si, ko prideš iz šole, še zelo mlad, včasih zaletav, predvsem pa brez “odraslih” omejitev. Gre za lastnosti, ki se jih ne sme potlačiti v prvi minuti, ko stopiš iz frizerske šole.

Na žalost jaz nisem imela take sreče, da bi našla dobrega mentorja. Nekajkrat sem se celo srečala z besedami: “Tiho bodi smrklja, jaz delam v tem poklicu že N let.”

Kar precej časa je minilo, da sem prišla do spoznanja, da je programiranje pravzaprav nekaj, kar bi si želela početi. Ko sem končno spoznala, da si želim poznati računalništvo bolj konkretno kakor nekaj malega php-ja, mi je pomagala mati. Potrebovala sem precej poguma, ki mi ga je neprestano vlivala, kot tudi sredstva, da sem se lahko udeleževala rednih obveznosti na faksu in mi ni bilo treba skrbeti za eksistenčne probleme.

Sedaj si tudi sama mentorica pri skupnosti CodeCatz. Kako spodbujaš dekleta k razvijanju tehničnih znanj?

Skupaj z Aljo Isaković in Matejo Verlič velikokrat razmišljamo o različnih načinih, kako pritegniti več ženske sile v tehnični svet. Verjamemo, da bi lahko ta industrija precej pridobila z raznolikostjo ljudi, ki v njej delajo. Poleg problema pomanjkanja žensk obstajajo še druge skupine, katerih v industriji ni, pa bi lahko bile. Mi smo se odločile, da bomo pokrivale problem pomanjkanja žensk.

Enkrat do dvakrat na leto organiziramo delavnice, ki so bolj “množične” narave (50 udeleženk), kjer predstavljamo svet programiranja ženskam, ki izrazijo željo, da bi o tem vedele več. Ne, ne verjamemo, da bodo vse te ženske postale programerke oz. bodo opravljale kakršenkoli drug tehničen poklic na podlagi znanja, ki ga dobijo na teh delavnicah. Zdi se nam pomembno, da s takimi dogodki pokažemo tako programerskim skupnostim, kot tudi splošni javnosti, da je programiranje poklic, ki zares ne pozna spola, let, etnične pripadnosti, religije … S takšnim vpogledom seveda upamo, da se bo več ljudi (predvsem žensk) odločalo za tovrstne poklice. Skratka, želimo razbiti stereotip, da je programiranje poklic, ki ga opravljajo mladi fantje s super debelimi očali nekje v zanikrni kleti hiše svoje mame ali kakšnega inštituta, s kupom praznih škatel pice v kotu. Takšen stereotip je seveda očitna karikatura, vendar pa so prav tako morda ne tako očitna karikatura tudi stereotipi o programerjih, ki krožijo in v katere mnogo ljudi verjame.

Erika Pogorelec geek of the week1
(foto: Hana Jošić)

CodeCatz pa je skupina, v kateri se učimo zelo konkretnega in poglobljenega programiranja. Kjer lahko udeleženci dobijo več kot le nekaj ur dela z mentorjem. Vsi ki tam delujemo kot mentorji, vlagamo ogromno svojega časa v trening udeležencev.

Vsako sredo se dobivamo, skupaj programiramo in se tako učimo drug od drugega. Verjamemo, da lahko človek s pomočjo skupnosti pridobi zelo kvalitetno znanje. V Sloveniji (in marsikje drugje) je problem, ker smo se navajeni učiti stvari zelo “po reglcih”. Učitelj nam da nalogo, mi se na pamet naučimo rešitev, to znanje predstavimo, dobimo oceno in največkrat že naslednjo minuto pozabimo, kar smo se naučili.

Zato je skupina CodeCatz zastavljena v smislu eksperimenta, na kakšen način pridobiti znanje s pomočjo svojih sovrstnikov (v smislu znanja in ne let). Študije dokazujejo, da je tovrstno znanje precej bolj obstojno. Za takšen način učenja pa je potrebna velika mera motivacije in včasih tudi požrtvovalnosti, zato naša skupina ni za vsakogar. Udeležencem, ki imajo takšno potrebo, pomagamo pri iskanju zaposlitve, kajti nemalokrat nam podjetja ali člani programerske skupnosti sami sporočijo informacije o kakšni službi, ki bi bila primerna za udeležence skupine CodeCatz. Upamo, da bomo v letu 2015 takšnih priložnosti dobili še več.

Kaj je bil tvoj prvi programerski projekt in na čem trenutno delaš?

Moj prvi resen projekt je bil, ko sem razvijala kodo za “backend” predplačniškega sistema, ki bi odšteval uporabo vode v marinah. Kodo sem pisala v Javi, ker je bil takrat to edini jezik, ki sem ga znala. Projekt je bil zanimiv, a kvaliteta moje kode je bila najbrž precej slaba. :)

Trenutno se z mačkami iz CodeCatz lotevamo novega projekta, kjer se bomo spoprijele z nekaterimi bolj in drugimi manj znanimi jeziki ter ustvarile aplikacijo, ki nam bo dala omogočila znanja.

Si Apple ali PC oseba? Uporabljaš Android ali iOS telefon?

Sem vse kar je dobrega oseba.:) Sama uporabljam PC z Ubuntu distribucijo Linuxa, ampak zagovarjam stališče, da mora človek uporabljati tisto, s čimer se dobro počuti in mu dobro služi. Resnici na ljubo sistema Windows ne podpiram grozno rada, ampak le zato, ker trenutno delam s sistemi, ki so bili razviti z UNIX fokusom v mislih in zato na Windowsih ne delajo najbolje. Če bi bila razvijalec v .NET okolju, bi najverjetneje uporabljala Windows. Mac se mi zdi zanimiv in ne izključujem možnosti, da bi postala njegova uporabnica, a za enkrat imam navezo na Linux, ker se mi zdi kul.

Uporabljati tisto, kar ti dobro služi, je vedno dobro vodilo pri izbiri elektronike.

V mobilnem svetu pa sem Apple uporabnik, ker sem 4S dobila že nekaj let nazaj in mi še vedno dela. Ne bom lagala, všeč mi je, ker nisem imela nikoli večjih težav z njim. Kljub dejstvu, da sem geek, rada vidim, da stvari, ki jih potrebujem, delujejo brez da bi razmišljala o njih.

Spuščanje v kakšne hudo resne debate o tem Apple and PC, oz. Android ali iOS pa mi nikoli ni bilo pri srcu.

Mateja Verlič, Alja Isaković in Erika Pogorelec, programerske mačke (foto: CodeCatz)
Mateja Verlič, Alja Isaković in Erika Pogorelc, programerske mačke (foto: Hana Jošić)

Največji #fail in največji #win v zadnjem letu?

#Fail, kaj je to? :) Načeloma se ne osredotočam na spodrsljaje in tudi, ko se zgodi nekaj, česar nisem hotela, se skoraj vsakič izkaže, da je bil tak dogodek na nekem nivoju potreben, da sem se morala iz take situacije nekaj naučiti.

Za #win si štejem več stvari. Na primer, da se skupina CodeCatz razvija uspešno, da se med mačkami iz skupine razvijajo super prijateljstva, da sem premagala strah pred govorjenjem v javnosti (ne samo enkrat, ampak večkrat) in tudi, da sem v privatnem življenju dosegla cilj, ki sem si ga močno želela. Zadnje leto je bilo precej produktivno in trudim se že, da bo tudi letošnje tako.

Ali še kdaj vzameš frizerske škarje v roke?

Ne, vendar to ne pomeni, da jih nikoli več ne bom. Pravzaprav imam namen nekoč spet osvežiti frizersko znanje, kajti dobivam premnogo prošenj za striženje. Kdo ve, morda bom svoja upokojenska leta preživljala v frizerskem salonu! :)

Priljubljeno

Družbena omrežja

Kaj se lahko na primeru malega Krisa naučimo o dobrodelnosti in preračunljivosti podjetij?

Se kdaj vprašate, kako smo posamezniki in podjetja dobrodelni? Je pogojevanje dobrodelnosti z nakupom sodelovanje s kupci ali preračunljivost, ki je namenjena pospeševanju prodaje? Smo do tovrstnih dobrodelnosti podjetij lahko kritični ali se to ne spodobi, saj vendar delajo dobro? Nabirka za malega Krisa je spodbudila ta razmislek o dobrodelnosti.

Zamudili ste ...

Družbena omrežja

Kaj se lahko na primeru malega Krisa naučimo o dobrodelnosti in preračunljivosti podjetij?

Se kdaj vprašate, kako smo posamezniki in podjetja dobrodelni? Je pogojevanje dobrodelnosti z nakupom sodelovanje s kupci ali preračunljivost, ki je namenjena pospeševanju prodaje? Smo do tovrstnih dobrodelnosti podjetij lahko kritični ali se to ne spodobi, saj vendar delajo dobro? Nabirka za malega Krisa je spodbudila ta razmislek o dobrodelnosti.

Kultura 2.0

Veliki seznam coworking prostorov v Sloveniji

Kje v Sloveniji lahko najamem pisarno, sejno sobo, prostor za sestanek, si delim delovno mizo in ob tem izmenjujem izkušnje, ideje in informacije s somišljeniki?

Kultura 2.0

Vse, kar morate vedeti o platformi YouTube Music (ki je že na voljo v Sloveniji!)

Ni neznanka, da se YouTube v naši regiji še vedno pretežno uporablja kot platforma za poslušanje glasbe. Zdaj je tudi v Sloveniji na voljo storitev YouTube Music, posvečena prav glasbi, in preverili smo, kaj početi z njo in ali jo je sploh vredno preizkusiti.

Kultura 2.0

Zaplujte v poletje z novo različico World of Warships – battle royale

Nikoli nisem bil človek, ki sanjari o dolgih plovbah, a vedno sem užival v igrah, v katerih je treba upravljati s kakšno vrsto velike mehanizacije. To je preraslo v veliko ljubezen do simulatorjev pa tudi drugih iger, ki na primer vključujejo ladje ali tanke.

Spletni marketing

Kaj se lahko o vsebinskem marketingu naučimo od digitalnih agencij POINT OUT, Madwise in Optiweb?

POINT OUT, Madwise in Optiweb so tri slovenske digitalnomarketinške agencije, ki potencial svojih kanalov izkoriščajo za deljenje znanja, spodbujanje odprte razprave o različnih temah in posledično pritegovanje novih naročnikov.

Kultura 2.0

Dva piksla spodnjih hlačk: ženske kot junakinje računalniških iger

Igre so najnovejša pridobitev zabavne industrije. Pa so s tem tudi najnaprednejša? Pri prikazu človeških odnosov žal ne. Na tem področju capljajo celo za hollywoodskimi filmi.