Facebook in Twitter v medijih: Je branost pomembnejša od avtorskih pravic?

Ali smejo novinarji uporabljati zasebno gradivo uporabnikov Facebooka in Twitterja? Je pomembnejši javni interes ali avtorska pravica? Kakšno vlogo ima pri vsem Novinarsko častno razsodišče?

Monkey selfie copyright dispute
Opica je posnela selfie s tujim fotoaparatom. Kdo ima avtorske pravice pri tej intelektualni stvaritvi? (vir fotke)

Vsa ta vprašanja so se v četrtek, 10. 11., odprla v pogovoru Facebook in Twitter v medijih, ki sta ga organizirala Novinarsko častno razsodišče in Društvo novinarjev Slovenije. Med sogovorniki iz pravniških, novinarskih in uredniških vrst se je razvila živahna razprava, ki so jo še dodatno začinili komentarji in vprašanja iz pretežno novinarskega občinstva.

Organizatorje so k dogodku spodbudili primeri vprašljivega novinarskega ravnanja v zadnjem letu. Tako so bile na primer dan po umoru zdravnika in policista objavljene njune zasebne fotografije s profila na Facebooku. Drug primer je medijski linč ravnatelja mariborske srednje šole, ki je verjetno igral pomembno vlogo pri njegovem samomoru. Da sploh ne govorimo o (ne)etičnosti objave posnetkov, ki so ga v prvi vrsti povzročili.

Vloga Novinarskega častnega razsodišča

Navzoči so sodelovali v pogovoru, ki ga je vodil Matej Praprotnik in se strinjali, da mora v takšnih primerih Novinarsko častno razsodišče jasno pokazati, kje je meja in opozoriti na kršitve novinarskega kodeksa. Pri tem je Sonja Merljak Zdovc, novinarka Dela in članica NČR, poudarila, da je sistem delovanja razsodišča v splošnem dober. Postavlja pa se vprašanje, v kolikšni meri njegova odločitev vpliva na ravnanje novinarjev in urednikov v prihodnjih podobnih primerih, saj se sodbe ne objavljajo v medijih in tako ne presežejo okvira novinarskih krogov.

Oba odvetnika, Borut Bernik Bogataj in Jasna Zakonjšek, sta ob tem pojasnila, da civilna sodišča sicer niso vezana na sodbe častnega razsodišča, vendar jih upoštevajo, če kakšen primer pride do njih. Novinarji lahko namreč sami najbolje presodijo, kaj je v novinarski stroki sprejemljivo in kaj ne. Zgovoren je podatek, da je bilo do sedaj ravnanje novinarja ali urednika, ki je bilo obsojeno na častnem razsodišču, vedno obsojeno tudi na civilnem sodišču.

Urednik portalov Pro Plus, med katerimi je vodilni 24ur.com, Denis Oštir, je pri tem izrazil pomislek, da se stori premalo za omejevanje neetičnih dejanj. Poleg tega se je pri novinarjih prag, do katerega posegajo v zasebnost, v zadnjih letih zelo znižal. Po njegovem mnenju bo za resničen učinek moralo priti do podobnih posledic kot v ameriškem primeru Bollea proti Gawker, kjer je sodišče mediju dosodilo tako visoko odškodnino, da je moral zapreti svoja vrata.

Avtorska pravica ali svoboda izražanja?

V določenih primerih lahko svoboda izražanja pretehta nad avtorsko pravico. Če je tema v interesu javnosti, je pomembno, da se o njej poroča in obvesti javnost. S svojimi sodbami je sprejemljivost takšne prakse nakazalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je pojasnila Jasna Zakonjšek.

Primer za to bi lahko bilo dogajanje okrog terorističnega napada na Bataclan v Franciji. Na spletu so bili dostopni posnetki, primerni za objavo, za katere pa se najprej niti ni vedelo, kdo natančno jih je posnel in mu torej pripadajo avtorske pravice, kaj šele da bi bilo možno dobiti njegovo dovoljenje za objavo. Tukaj bi šlo po mnenju obeh pravnikov za poročanje v javnem interesu, ki je nad omenjeno avtorsko pravico. Hkrati pa sta oba poudarila, da je kljub temu treba storiti vse, kar je možno, da novinar od avtorja dobi dovoljenje za objavo oziroma navede vir.

Se lahko odpeljemo z avtom brez lastnikovega dovoljenja?

Bernik Bogataj, ki se ukvarja z avtorskim pravom, je pojasnil, da je avtorska pravica enaka lastninski pravici. Če ima nekdo avtomobil, je jasno, da ga bomo najprej prosili za uporabo ali ga kupili in se šele nato odpeljali. Enako velja tudi za avtorsko pravico – preden lahko določeno intelektualno vsebino uporabimo, moramo od lastnika oziroma avtorja pridobiti dovoljenje. Ob tem je dobro vedeti, da avtorske pravice prenehajo 70 let po avtorjevi smrti, ko postanejo javna dobrina. Vseeno pa je še naprej treba avtorja ustrezno navesti.

Kaj pa Facebook in Twitter?

Oštir je opozoril, da novinarji pogosto ne poznajo pravil Facebooka in Twitterja za uporabo vsebin z njihovih strani, čeprav so jim lahko v pomoč pri zadregah navajanja virov. Nam pa se ob tem postavlja vprašanje, koliko se teh pravil zavedajo uporabniki. Z njimi so se sicer strinjali, ko so si ustvarili profil, vendar dlje od tega, da obkljukajo zahtevani okvirček, večinoma najbrž niso prišli.

Pri obeh družabnih omrežjih se je treba zavedati tudi razlik med uporabniki, je izpostavila Jasna Zakonjšek. Če je nekdo znana osebnost ali ima odprt profil, se mora zavedati, da so njegove objave javne in da se z njimi izpostavlja. Težava se pojavi pri običajnih ljudeh, ki zaradi določenega dogodka čez noč postanejo zanimivi za javnost in medije. Takrat je na vrsti novinar, da se izkaže s svojo vestjo in presodi, kaj je prav, da se objavi in kaj ne. Kot je dejala Sonja Merljak Zdovc: Novinarstvo je odgovoren poklic.

Za konec pa še zapletena zagonetka ene izmed navzočih: opica je posnela selfie s tujim fotoaparatom. Kdo ima avtorske pravice pri tej intelektualni stvaritvi?

Priljubljeno

Spletni marketing

Brez video marketinga boste kmalu neopazni

Video vsebine vse bolj prevzemajo splet. Če še nimate video marketing strategije, je letos skrajen čas, da jo pripravite.

Spletni marketing

Od videa do mikro vplivnežev: kateri marketinški trendi bodo zaznamovali leto 2019?

Zakorakali smo v marketinško leto 2019. Poudarjamo 6 ključnih marketinških trendov, ki bodo letos zaznamovali slovenski digitalni prostor. Pripnite pas, saj nas čaka zanimiva pot!

Družbena omrežja

Že poznate TikTok, aplikacijo, ki je obnorela generacijo Z?

TikTok je aplikacija, ki je v zadnjem letu obnorela otroke in najstnike po vsem svetu. Tudi v Sloveniji. Šteje več mesečnih uporabnikov kot Twitter, Snapchat, LinkedIn in številne druge platforme. V prvem četrtletju 2018 pa je bila iOS aplikacija z največ prenosi v ZDA. Mladina, predvsem osnovnošolci in srednješolci, jo obožujejo, starši pa po večini niti ne vedo zanjo.

Zamudili ste ...

Družbena omrežja

Že poznate TikTok, aplikacijo, ki je obnorela generacijo Z?

TikTok je aplikacija, ki je v zadnjem letu obnorela otroke in najstnike po vsem svetu. Tudi v Sloveniji. Šteje več mesečnih uporabnikov kot Twitter, Snapchat, LinkedIn in številne druge platforme. V prvem četrtletju 2018 pa je bila iOS aplikacija z največ prenosi v ZDA. Mladina, predvsem osnovnošolci in srednješolci, jo obožujejo, starši pa po večini niti ne vedo zanjo.

Spletni marketing

Od videa do mikro vplivnežev: kateri marketinški trendi bodo zaznamovali leto 2019?

Zakorakali smo v marketinško leto 2019. Poudarjamo 6 ključnih marketinških trendov, ki bodo letos zaznamovali slovenski digitalni prostor. Pripnite pas, saj nas čaka zanimiva pot!

Spletni marketing

Brez video marketinga boste kmalu neopazni

Video vsebine vse bolj prevzemajo splet. Če še nimate video marketing strategije, je letos skrajen čas, da jo pripravite.

Mobilno

Se lahko Honor 9 kosa z najboljšimi?

Honor 9 se zdi logična izbira za vse tiste, ki potrebujejo lepo oblikovan mobilni telefon z odličnimi specifikacijami.

Novica

Na spletu se najbolje nakupuje na gizzmo.si in mrpet.si!

Konferenca Ecommerce Day 2017 v Ljubljani je danes postregla z zmagovalci letošnjega izbora najboljših spletnih trgovcev. Glavna nagrada za večje spletne trgovce je pripadla trgovini gizzmo.si, glavna nagrada za manjše spletne trgovce pa mrpet.si.

Intervju

Strateg rasti: kdo je, kaj počne in kdo ga potrebuje?

Z razvojem tehnologije so se razvili tudi novi, digitalni poklici – delovna mesta z “nenavadnimi” nazivi in zadolžitvami. Kdo je growth strategist ali po slovensko strateg rasti? Kaj počne in kdo ga potrebuje? Podrobnosti poklica nam razkriva Maja Voje, strateginja rasti pri MAD Kings Growth Agency v Bruslju, ki jo lahko ta petek, 10. 11., srečate na dogodku Growth Marketing Conference Meetup v Ljubljani.