FB in Twitter v medijih: Je branost pomembnejša od avtorskih pravic?

Facebook in Twitter v medijih: Je branost pomembnejša od avtorskih pravic?

Ali smejo novinarji uporabljati zasebno gradivo uporabnikov Facebooka in Twitterja? Je pomembnejši javni interes ali avtorska pravica? Kakšno vlogo ima pri vsem Novinarsko častno razsodišče?

Monkey selfie copyright dispute
Opica je posnela selfie s tujim fotoaparatom. Kdo ima avtorske pravice pri tej intelektualni stvaritvi? (vir fotke)

Vsa ta vprašanja so se v četrtek, 10. 11., odprla v pogovoru Facebook in Twitter v medijih, ki sta ga organizirala Novinarsko častno razsodišče in Društvo novinarjev Slovenije. Med sogovorniki iz pravniških, novinarskih in uredniških vrst se je razvila živahna razprava, ki so jo še dodatno začinili komentarji in vprašanja iz pretežno novinarskega občinstva.

Organizatorje so k dogodku spodbudili primeri vprašljivega novinarskega ravnanja v zadnjem letu. Tako so bile na primer dan po umoru zdravnika in policista objavljene njune zasebne fotografije s profila na Facebooku. Drug primer je medijski linč ravnatelja mariborske srednje šole, ki je verjetno igral pomembno vlogo pri njegovem samomoru. Da sploh ne govorimo o (ne)etičnosti objave posnetkov, ki so ga v prvi vrsti povzročili.

Vloga Novinarskega častnega razsodišča

Navzoči so sodelovali v pogovoru, ki ga je vodil Matej Praprotnik in se strinjali, da mora v takšnih primerih Novinarsko častno razsodišče jasno pokazati, kje je meja in opozoriti na kršitve novinarskega kodeksa. Pri tem je Sonja Merljak Zdovc, novinarka Dela in članica NČR, poudarila, da je sistem delovanja razsodišča v splošnem dober. Postavlja pa se vprašanje, v kolikšni meri njegova odločitev vpliva na ravnanje novinarjev in urednikov v prihodnjih podobnih primerih, saj se sodbe ne objavljajo v medijih in tako ne presežejo okvira novinarskih krogov.

Oba odvetnika, Borut Bernik Bogataj in Jasna Zakonjšek, sta ob tem pojasnila, da civilna sodišča sicer niso vezana na sodbe častnega razsodišča, vendar jih upoštevajo, če kakšen primer pride do njih. Novinarji lahko namreč sami najbolje presodijo, kaj je v novinarski stroki sprejemljivo in kaj ne. Zgovoren je podatek, da je bilo do sedaj ravnanje novinarja ali urednika, ki je bilo obsojeno na častnem razsodišču, vedno obsojeno tudi na civilnem sodišču.

Urednik portalov Pro Plus, med katerimi je vodilni 24ur.com, Denis Oštir, je pri tem izrazil pomislek, da se stori premalo za omejevanje neetičnih dejanj. Poleg tega se je pri novinarjih prag, do katerega posegajo v zasebnost, v zadnjih letih zelo znižal. Po njegovem mnenju bo za resničen učinek moralo priti do podobnih posledic kot v ameriškem primeru Bollea proti Gawker, kjer je sodišče mediju dosodilo tako visoko odškodnino, da je moral zapreti svoja vrata.

Avtorska pravica ali svoboda izražanja?

V določenih primerih lahko svoboda izražanja pretehta nad avtorsko pravico. Če je tema v interesu javnosti, je pomembno, da se o njej poroča in obvesti javnost. S svojimi sodbami je sprejemljivost takšne prakse nakazalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je pojasnila Jasna Zakonjšek.

Primer za to bi lahko bilo dogajanje okrog terorističnega napada na Bataclan v Franciji. Na spletu so bili dostopni posnetki, primerni za objavo, za katere pa se najprej niti ni vedelo, kdo natančno jih je posnel in mu torej pripadajo avtorske pravice, kaj šele da bi bilo možno dobiti njegovo dovoljenje za objavo. Tukaj bi šlo po mnenju obeh pravnikov za poročanje v javnem interesu, ki je nad omenjeno avtorsko pravico. Hkrati pa sta oba poudarila, da je kljub temu treba storiti vse, kar je možno, da novinar od avtorja dobi dovoljenje za objavo oziroma navede vir.

Se lahko odpeljemo z avtom brez lastnikovega dovoljenja?

Bernik Bogataj, ki se ukvarja z avtorskim pravom, je pojasnil, da je avtorska pravica enaka lastninski pravici. Če ima nekdo avtomobil, je jasno, da ga bomo najprej prosili za uporabo ali ga kupili in se šele nato odpeljali. Enako velja tudi za avtorsko pravico – preden lahko določeno intelektualno vsebino uporabimo, moramo od lastnika oziroma avtorja pridobiti dovoljenje. Ob tem je dobro vedeti, da avtorske pravice prenehajo 70 let po avtorjevi smrti, ko postanejo javna dobrina. Vseeno pa je še naprej treba avtorja ustrezno navesti.

Kaj pa Facebook in Twitter?

Oštir je opozoril, da novinarji pogosto ne poznajo pravil Facebooka in Twitterja za uporabo vsebin z njihovih strani, čeprav so jim lahko v pomoč pri zadregah navajanja virov. Nam pa se ob tem postavlja vprašanje, koliko se teh pravil zavedajo uporabniki. Z njimi so se sicer strinjali, ko so si ustvarili profil, vendar dlje od tega, da obkljukajo zahtevani okvirček, večinoma najbrž niso prišli.

Pri obeh družabnih omrežjih se je treba zavedati tudi razlik med uporabniki, je izpostavila Jasna Zakonjšek. Če je nekdo znana osebnost ali ima odprt profil, se mora zavedati, da so njegove objave javne in da se z njimi izpostavlja. Težava se pojavi pri običajnih ljudeh, ki zaradi določenega dogodka čez noč postanejo zanimivi za javnost in medije. Takrat je na vrsti novinar, da se izkaže s svojo vestjo in presodi, kaj je prav, da se objavi in kaj ne. Kot je dejala Sonja Merljak Zdovc: Novinarstvo je odgovoren poklic.

Za konec pa še zapletena zagonetka ene izmed navzočih: opica je posnela selfie s tujim fotoaparatom. Kdo ima avtorske pravice pri tej intelektualni stvaritvi?

Priljubljeno

Družbena omrežja

Vse, kar morate vedeti o organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu

Katere so najbolj pogoste napake podjetij pri organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu?

Zamudili ste ...

Družbena omrežja

Vse, kar morate vedeti o organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu

Katere so najbolj pogoste napake podjetij pri organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu?

Družbena omrežja

Kaj se lahko na primeru malega Krisa naučimo o dobrodelnosti in preračunljivosti podjetij?

Se kdaj vprašate, kako smo posamezniki in podjetja dobrodelni? Je pogojevanje dobrodelnosti z nakupom sodelovanje s kupci ali preračunljivost, ki je namenjena pospeševanju prodaje? Smo do tovrstnih dobrodelnosti podjetij lahko kritični ali se to ne spodobi, saj vendar delajo dobro? Nabirka za malega Krisa je spodbudila ta razmislek o dobrodelnosti.

Kultura 2.0

Veliki seznam coworking prostorov v Sloveniji

Kje v Sloveniji lahko najamem pisarno, sejno sobo, prostor za sestanek, si delim delovno mizo in ob tem izmenjujem izkušnje, ideje in informacije s somišljeniki?

Kultura 2.0

Vse, kar morate vedeti o platformi YouTube Music (ki je že na voljo v Sloveniji!)

Ni neznanka, da se YouTube v naši regiji še vedno pretežno uporablja kot platforma za poslušanje glasbe. Zdaj je tudi v Sloveniji na voljo storitev YouTube Music, posvečena prav glasbi, in preverili smo, kaj početi z njo in ali jo je sploh vredno preizkusiti.

Kultura 2.0

Zaplujte v poletje z novo različico World of Warships – battle royale

Nikoli nisem bil človek, ki sanjari o dolgih plovbah, a vedno sem užival v igrah, v katerih je treba upravljati s kakšno vrsto velike mehanizacije. To je preraslo v veliko ljubezen do simulatorjev pa tudi drugih iger, ki na primer vključujejo ladje ali tanke.

Spletni marketing

Kaj se lahko o vsebinskem marketingu naučimo od digitalnih agencij POINT OUT, Madwise in Optiweb?

POINT OUT, Madwise in Optiweb so tri slovenske digitalnomarketinške agencije, ki potencial svojih kanalov izkoriščajo za deljenje znanja, spodbujanje odprte razprave o različnih temah in posledično pritegovanje novih naročnikov.