Kaj potrebujemo za uspešen startup ekosistem v Sloveniji in regiji?

Na konferenci RockPaperStartups so govorci večkrat poudarili pomembnost lokalnega ekosistema za razvoj startup podjetij. Ravno o tem sta se z Bogdanom Iordachejem, glavnim organizatorjem romunske konference How To Web, pogovarjala Jugoslav Petković in Vukašin Stojkov.

Jugoslava slovenska startup scena že dobro pozna, zadnje čase pa je zelo aktiven kot mentor in angelski investitor. Vukašin pomaga graditi srbsko startup skupnost že od leta 2007, trenutno pa ima tudi lasten startup TruckTrack, ki se je pred kratkim pridružil družini Seedcamp.

Ne znamo razvijati produktov!

Vukašin je kot največji izziv pri graditvi ekosistema poudaril mentaliteto ljudi:

Preprosto ne verjamejo, da lahko zgradijo nekaj, kar bo uspešno na globalnem trgu. Poskušamo se soočiti s predsodki, jih razbliniti, pokazati uspešne primere in mlade podjetnike naučiti, kako naj jim sledijo. Kot glavni izziv bi poudaril neambicioznost in pomanjkanje podjetnosti.

Jugo kot največji problem poudari naslednje:

Imamo več kot dovolj talentiranega in sposobnega inženirskega kadra, kar smo že večkrat dokazali. Vendar ti ljudje ne znajo graditi produktov. Naučiti jih moramo, da ustvarjajo nekaj, zato ker bodo s tem rešili konkreten problem na trgu, ne pa zato, ker preprosto lahko. Da proaktivno iščejo izzive in ponujajo rešitve.

Kako pa jih lahko naučimo? Po mnenju Jugoslava je najboljša metoda learn by doing. Čim več dogodkov, kot je RockPaperStartups, kjer se bodo srečevali, spoznavali, delili izkušnje, potem pa poskušali nekaj ustvariti:

Ne moremo narediti copy-paste ekosistema iz ZDA, to je preprosto nemogoče. V ZDA se pogosto zgodi, da dobi ekipa v pospeševalniku, denimo, 50 tisoč dolarjev s sporočilom ‘Izvoli, delaj in se vrni, ko boš imel produkt ali kakšno vprašanje’. Takšen pristop pri nas nikoli ne bi funkcioniral.  Ustanovitelje moramo naučiti, da postanejo poslovneži.

Javni vs. zasebni denar

Debata je tekla tudi na temo vladnih razpisov. Kot pravi Jugo:

Vlade v svojih proračunih zagotavljajo določena sredstva za programe spodbujanja razvoja podjetništva. Previdne morajo biti, da pri tem ne bi kogarkoli diskriminirale. Vse se mora ujemati s posebej sprogramiranimi formulami, ki niso vedno najbolj smiselne. To jih naredi neučinkovite. Jaz lahko investiram v kogar želim, pri tem lahko diskriminiram kogar želim in me to naredi bolj učinkovitega pri investiranju. So pa vladni programi nujni kot podlaga za razvoj trga tveganega kapitala.

Oba z Vukašinom svetujeta startupom, naj iščejo zaseben denar, ne glede na to, da bodo zato ob delež podjetja. Predvsem pa naj iščejo pameten denar, torej investitorja s kontakti in znanjem.

Pogrešamo angelske investicije

Po mnenju govorcev v naši regiji pogrešamo kulturo angelskega investiranja (= 20 do 50 tisoč evrov/dolarjev začetne investicije). So ljudje, ki so pripravljeni tvegati in podpreti startupe, vendar jih je v tem trenutku premalo. Velika večina podjetnikov namreč ne razume, da mladi potrebujejo tovrstne manjše investicije, saj živimo v državah, kjer mladi ne morejo boostrapati, saj nimajo iz česa. Pogrešamo tudi močno mrežo mentorjev.

Idealen krog je sklenjen, ko ustanovitelj startupa, ki je že šel čez exit, vrača v okolje ter podpira in mentorira mlade. Takšni primeri so, vendar so žal redki. Kako pa prepričati nekoga, naj investira u startup, namesto, da si kupi drag avtomobil ali jahto? Jugo pravi:

Vedno ponavljam eno in isto, ker je preprosto res. Če želite denar, vprašajte za nasvet. Če želite nasvet, vprašajte za denar. Poslovneža boste najlažje prepričali tako, da ga vprašate za nasvet. In še en nasvet. In še en nasvet. Omogočite, da se počuti prijetno. Pridobijte njegovo zaupanje. Ko bo že toliko časa vložil v vas, vas bo lažje vzel za svoje.

Bližnjice ni, ekosistem se ne gradi iz danes na jutri.

V kakšne startupe pa investira Jugoslav?

Jugo je v preteklem letu investiral v pet slovenskih startupov, med njimi tudi Povio in Codeable. Najbolj ga prepričajo ljudje in njihova energija. Želi si, da bi bili ustanovitelji startupov, v katere investira, pametnejši od njega. Želi si jih spoštovati. Produkti vseh petih ekip, v katere je investiral, so v različnih fazah razvoja, skupno pa jim je, da so se z Jugotom ujeli na človeški ravni. In nihče od njih ni prišel po denar, ampak po nasvet.