Danes dopoldne je v Tehnološkem parku potekal Mini Seedcamp Ljubljana, v organizaciji Netokracije Slovenija in iniciative Start:up Slovenija. Na dogodku smo lahko prisluhnili predstavitvam 10 izbranih startupov, ki se potegujejo za vabilo na Seedcamp Week v Berlinu in morebitno investicijo pospeševalnika, tako kot tudi okrogli mizi na temo startupov, ki se ukvarjajo z izdelavo strojne opreme v Sloveniji in pa predavanju Carlosa Eduarda Espinala, partnerja v Seedcampu.

Carlos je predstavil novosti iz Seedcampa – pred kratkim so odprli nov sklad, prek katerega financirajo startupe od začetne faze do borze z investicijami v višini od 25.000 do 250.000 dolarjev. Pospeševalnik je spremenil tudi logotip, ki ni več seme, ampak že mlada rastlina :) Razširili so ekipo, kot tudi število vključenih podjetij (okrog 140). Letno prejmejo 3.000 prijav iz 70 držav, sprejmejo pa približno 1% prijavljenih.
Predstavili so se:
- ANGL (Madžarska) je mobilna aplikacija za live streaming video vsebin.
- Doo Doo (Slovenija) je platforma za virtualne avtoštoperje – car pooling/sharing aplikacija za krajše razdalje in hitrejše rezervacije.
- Fleapr (Slovenija) je platforma za ustvarjanje privlačnih oglasov za rabljene stvari.
- Fliiby (Srbija) je platforma za digitalne umetnike, kjer lahko avtorji monetizirajo video vsebine, fotografije, ilustracije, itd.
- Getta.Pro (Slovenija) je mobilna aplikacija za športne trenerje.
- Hors.ly (Avstrija) beleži rezultate tekmovalnih konjev.
- Jetmap (Slovenija) omogoča hiter pregled nizkocenovnih letov, zaenkrat v Evropi.
- Setting (Romunija) deluje kot Airbnb za pisarne.
- Storesense (Slovenija) pomaga fizičnim trgovinam spremljati in analizirati vedenje kupcev na prodajnem mestu.
- Zenodys (Slovenija) omogoča preprosto ustvarjanje ter povezovanje senzorjev in naprav na področju Internet of Things.
Startupi so lahko povratne informacije slišali od Stana Sirakova iz Launchuba, Ivana Brezaka Brkana, Netokracijinega glavnega urednika, Aleša Špetiča iz CubeSensorsa ter Andraža Torija iz Zemante, ki je tudi podelil svoje izkušnje s Seedcampom.

Brez zaupanja ni nič!
Po predstavitvi startupov je Carlos predaval o zelo zanimivi in lokalno zelo relevantni temi – o odnosih med ustanovitelji. Namreč, ravno nerazčiščeni odnosi, nerazumevanje in nezaupanje pogosto pripeljejo do razpada ekipe in zaprtja podjetja. David Horsager izpostavi 8 stebrov zaupanja in sicer: jasnost, sočutje, karakter, kompetenca, obveznost, povezovanje, prispevanje in doslednost. Carlos se je dotaknil vseh stebrov in hkrati podal nekaj nasvetov za ustanovitelje:
- Ustvarite močno in dosledno kulturo startupa. Nove zaposlene seznanite s tonom, z besediščem, vrednotami, vedenjem – hitro boste videli, ali se bodo ujeli ali ne.
- Odgovornosti in obveznosti morajo biti zelo jasno določene. V vsakem trenutku mora biti jasno, kdo kaj dela in kdo je za kaj odgovoren. Kdo odloča, koga se vpraša za nasvet, kdo pa je le informiran.
- Komunicirajte pogosto. V vsakem trenutku morate vsaj približno vedeti, kaj počnejo vaši sodelavci. Na Seedcampu imajo vsak teden PPP sestanke (progress, plans, problems), na katerih se medsebojno informirajo o tekočem delu in si pomagajo.
- Imejte plan za neuspeh. Če se nekaj ne izide, kot ste načrtovali, imejte plan, kako boste ‘propadli’ dostojno.

Če med ustanovitelji preprosto ni več dovolj zaupanja, da bi nadaljevala skupno pot, Carlos predlaga 5 rešitev:
- Obnovite zaupanje. Vključite tretjo, nevtralno stran v pogovor – to je lahko investitor ali svetovalec.
- Naj eden izmed soustanoviteljev prevzame vodstveno, drugi pa bolj operativno vlogo. Za ta korak je potrebna osebnostna zrelost. Ustanovitelja ostaneta enaka v deležu, vendar nista več enaka v odločanju.
- Skupen dogovor o zaposlitvi tretje osebe, ki bo prevzela direktorsko mesto. Pripeljite nekoga, ki ga bosta obe strani spoštovali.
- Eden izmed ustanoviteljev zapusti podjetje. Tudi pri tem koraku je ključna zrelost. Odhod enega izmed ustanoviteljev lahko pomeni, da bo podjetje bolj uspešno, kar je v interesu vseh lastnikov in investitorjev.
- Startup propade. To je najslabša, vendar včasih edina možna rešitev.
Carlos svetuje: vlagajte v zaupanje – vaši vložki bodo poplačani bolj kot katera koli druga investicija.

Izdelovanje ‘hardverja’ je težko, a se splača
Sledila je okrogla miza na temo izdelovanja strojne opreme oz. hardverja, v kateri so sodelovali Aleš Špetič (CubeSensors), Staš Stankovič (Lumu), in Marin Medak (Oivo). Pogovor je vodil Netokracijin glavni urednik Ivan Brezak Brkan.
Oivo in Lumu imata nekaj skupnega – kampanjo množičnega financiranja. Medtem ko je Lumu, merilec svetlobe za iPhone, lani zbral skoraj 250.000 dolarjev, Oivova Kickstarter kampanja še vedno poteka.
Hardver je privlačen, a se je pred vstopom v njegov svet treba zavedati vseh pasti. Razlike med hardverskimi in softverskimi startupi so bistvene, o čemer smo večkrat slišali govoriti Aleša Špetiča, ključno pa je: pri programski opremi je napake možno hitro popraviti in nadgraditi, pri hardverju je to težko oz. včasih nemogoče, zato je potrebno izdelek pred prodajo temeljito preizkusiti.
Uspehi slovenskih projektov na platformah za množično financiranje kažejo, da je ta način pridobivanja sredstev ključen za hardverske startupe. Staš navaja, da bi brez kampanje na Kickstarterju ambicije njegovega tima bile bistveno nižje – verjetno bi ostali le pri prototipu in poskusu prodaje. Marin pa pravi, da so platforme za množično financiranje odlično orodje za preverbo reakcije trga – če ni nikogar, ki bi bil pripravljen podpreti projekt, je očitno treba nekaj spremeniti.

Aleš je poudaril tudi slabe strani crowdfunding kampanj – sredstva lahko pridejo od early adopterjev, ki pa ne dajo realne slike na trgu. Tukaj so še visoke provizije in pa dodaten trud, ki ga je treba vložiti v vidnost kampanje – sredstva se ne bo zbrala sama.
Čas je za akvizicije hardverskih startupov
Čeprav so vstopni stroški na področju hardvera višji, se zadnje čase zmanjšujejo, zato Aleš pričakuje vse večje število tovrstnih startupov. Velika podjetja so začela kupovati manjša, prav tako smo bili priča velikim exitom (Nest, Oculus Rift).
Vsi sodelujoči so se strinjali, da bi bila igra bistveno bolj preprosta, če bi bili vsi proizvajalci v Evropi ali ZDA – zaradi oddaljenosti, stroškov, jezika in kulturnih razlik. CubeSensors ima kompletno proizvodnjo v Sloveniji. Kot pravi Aleš, se je lažje dogovarjati s tovarnami, saj so količine, ki jih trenutno izdelujejo, za Azijo še vedno premajhne. Prav tako je treba imeti tudi investitorja, ki razume hardver in njegove posebnosti – dobavitelje in trg ter morebitne probleme.

Komentarji
o.a.
28. 9. 2014. v 09:13
Če se omejimo zgolj na hardverski del. Po napisanem sodeč je šlo za velik mimosunek, katerega glavni namen je bil zgolj samopromocija raznih Špetičev in Medakov, morebitnim bodočim “železninarskim” podjetjem pa vse njihovo “modrovanje” prinese kvečjemu več škode kot koristi. Mislim, dovolj zgovorno je že to, da so načrtno ignorirali ene Goričane (v imenu imajo nekaj rdečega), ki so dejansko razvili nek na prvi pogled zelo uporaben kao osciloskop in na Kickstarterju tudi za šalo zbrali načrtovana sredstva.
Predvsem hardcore hardwarašem bi znatno pomagali, če bi ves dogodek ustrezno začinili in nanj povabili fante, ki razvijajo tole reč: http://www.spiceopus.si/
Tisti že bolj firmwareši bi odnesli veliko več, če bi Angleži koga od svojih pustili doma in namesto njega raje pripeljali onega Barryja, ki je podpisan pod temle “čudom”: http://www.freertos.org/
Začetni koraki pri inštalaciji/integraciji toolchainov, razvojnih okolij, JTAG vmesnikov in ostalih neobhodno potrebnih pritiklin tudi niso ravno mačji kašelj, še manj so začetni koraki pri portanju zadeve iz prejšnjega odstavka na resničen mikrokontroler. Ampak na GitHubu se hitro najde nekoga, po imenu sodeč je čistokrvni Slovenec, ki je to sportal na nek popularen in zelo zmogljiv kontrolerček (Texas Instruments Tiva; maloprodajna cena z vsemi davki in maržami se giblje okoli 13 €) in očitno zelo dobro ve, kako pravilno pristopiti k stvari. Skratka, če bi ga vsaj poskusili kontaktirati in povabiti, da pove kakšno besedo, bi znalo biti še zelo zanimivo.
In last bat not list, za konec bi predstavnik dobaviteljev elektronskih komponent lahko na hitro povedal, kako tečejo nabavni postopki, kakšni so dobavni roki, na kakšno birokracijo je treba misliti pri razvoju in izdelavi tiskanin…
Comments are closed.