Kako se razlikujeta Kanban in Scrum in katero metodo izbrati? - Netokracija.si

Kako se razlikujeta Kanban in Scrum in katero metodo izbrati?

Kako izbrati pravo agilno metodo oz. dovoliti, da metoda izbere vas?

Če se potegujete za službo v IT-ju, vas bo delodajalec na razgovoru zagotovo vprašal, kakšne so vaše izkušnje z agilnimi metodami. Gre za metode razvoja, v katerih so ključne samoorganizirane in multifunkcijske ekipe. Agilen pristop vključuje prilagodljivo planiranje, hitro dostavo rešitev in izboljšave ter odzivnost in prilagodljivost. Najbolj pogosti agilni metodi sta Scrum in Kanban. O ključnih razlikah med metodama, izzivih pri izboru in implementaciji smo spregovorili s strokovnjakoma za agilne prakse – Vorancom Kutnikom, partnerjem v Corpohubu in Tilnom Travnikom, soustanoviteljem in partnerjem v D.Labs.

Zakaj Kanban/Scrum?

Tilen: Kanban je vstopnica v svet agilnih načinov dela. Gre za najpreprostejšo agilno metodologijo, ki od uporabnika zahteva zgolj tri stvari. Prvič, poznati mora svoj delovni proces do te mere, da se lahko odloči, katere stvari so v fazi čakanja na izvedbo, katere stvari so v delu in kaj točno pomeni, da je neka stvar zaključena. Seveda je lahko faz poljubno mnogo. Druga stvar je zavedanje, da je število nalog v posamezni fazi najbolje omejiti na čim manjše število. Tretja stvar pa je čim boljša definicija stanja “narejeno” na posamezni nalogi. Verjetno se je večina bralcev že srečala z orodji, kot so Trello ali Asana, ki so v svoji osnovi t.i. Kanban boardi.

Voranc: Scrum je ogrodje, ki pomaga ekipam reševati kompleksne probleme ter na produktiven in kreativen način razvijati produkte s čim višjo dodano vrednostjo. Tukaj je treba poudariti, da je Scrum ogrodje in ne metodologija oz. proces. To pomeni, da Scrum namenoma ne definira, kako točno morajo ekipe početi določene stvari, recimo, kako testirati produkt ali kako mora ekipa izvajati retrospektive. Vsaka ekipa mora namreč znotraj osnovnih elementov ogrodja Scrum sama nenehno iskati najboljši način za izvedbo projekta oz. razvoj produkta. In v tem je Scrum popolnoma drugačen od klasičnih pristopov, ki jih podjetja uporabljajo za izvajanje projektov. V Scrumu namreč obravnavamo ljudi kot edinstvene posameznike in ne zgolj kot zamenljive vire ter priznavamo, da je največja vrednost ljudi v njihovem učinkovitem medsebojnem sodelovanju. Scrum ekipe so majhne in samoorganizirane, kar pomeni, da v ekipi ni projektnega vodje, ki bi sam sprejemal vse odločitve, ampak se njegove naloge porazdelijo med vse člane ekipe. Ekipi se popolnoma zaupa, da bo dosegla zastavljen cilj na način, za katerega misli, da je najboljši in da bo hkrati prevzela vso odgovornost za svoje delo.

Za katere projekte se je Kanban/Scrum izkazal za ustrezno ogrodje?

Tilen: Kanban je najbolj splošno uporabna agilna metoda, saj ima zelo malo omejitev. Z njo lahko spremljamo praktično katerikoli delovni proces, če ta vključuje faze. Pred dnevi sem bil na dogodku, kjer smo na praktičnem primeru preizkusili uporabo Kanbana v kadrovskih procesih. Primeren je tudi za projektno delo, sploh če projekt nima točno določenih časovnih mejnikov. Primeren je za ekipe, ki po mojem mnenju ne bi nikoli smele biti večje od 7 oseb in tudi za posameznike (kot orodje za osebno produktivnost).

Voranc: Bolj, kot je projekt kompleksen in nepredvidljiv, bolj je Scrum pravilna izbira. Scrum je iterativen in inkrementalen način razvoja produkta, kar pomeni, da ekipa vsakih nekaj tednov pripravi novo verzijo produkta, ki ima dodano neko novo funkcionalnost. To verzijo ob zaključku iteracije pokažemo uporabnikom in ostalim deležnikom z namenom, da takoj dobimo povratno informacijo, ki jo upoštevamo pri načrtovanju dela za naslednjo iteracijo. Torej, ekipa se vsakih nekaj tednov ustavi, pokaže trenutno stanje produkta in na podlagi novih informacij in ugotovitev prilagodi svoj plan za naprej. V Scrumu temu pravimo Inspect & Adapt in je ključnega pomena za uspešno izvajanje kompleksnih ter nepredvidljivih projektov.

Kakšne so po tvojem mnenju glavne prednosti Scruma/Kanbana?

Tilen: Kanban je zelo preprosto vpeljati v ekipo ali ga uporabljati kot posameznik. Omogoča postopno nadgrajevanje s pravili in orodji. Kanban je zaradi svoje vizualne narave zelo dober tudi za “nadzor” nad projektom, saj že s pogledom na urejeno Kanban tablo hitro vidimo, kje smo.

Voranc: Precej organizacij se na žalost odloči za upeljavo Scruma zgolj zato, ker je to moderno in ker ga že vsi uporabljajo. Njihove ekipe posledično pričnejo delati v iteracijah, vsako jutro imajo dnevni Scrum sestanek in pričnejo lepiti listke po stenah. Izkaže se, da zgolj ta drugačen način dela ne prinese želenih rezultatov in višje produktivnosti, saj je predpostavka, da če uporabljaš neko agilno metodo, potem si tudi agilen, napačna. Med “delati agilno” in “biti agilen” je namreč velika razlika in za drugo je nujno treba razumeti agilne vrednote in principe ter sprejeti drugačen način razmišljanja, ki ga imenujemo agilna miselnost. Šele nato lahko iz skupine posameznikov nastane visoko produktivna in samoorganizirana ekipa, ki nenehno sodeluje z naročnikom, se prilagaja spremembam in ob koncu vsake iteracije dostavi delujoč produkt z dodano vrednostjo za uporabnike.

Kdaj ne uporabljati Kanbana/Scruma?

Tilen: Kanban v svoji osnovi ne podpira časovnih mejnikov, zato je manj primeren takrat, ko imamo na projektu časovne omejitve in pričakovanja. Takrat priporočam Scrum.

Voranc: Scruma ni smiselno uporabljati na projektih, ki so preprosti, predvidljivi in statični ter ko lahko predvidimo, da se okolje (trg, uporabniki, konkurenca … ) med izvajanjem projekta ne bo spreminjalo. V takšnih primerih je najbolje uporabiti klasičen waterfall pristop, kar pomeni, da na začetku projekta zberemo uporabniške zahteve, naredimo analizo in načrt, nato pa projekt izvedemo v skladu z načrtom. Je pa treba poudariti, da je v današnjem VUCA (Volatility, Uncertainty, Complexity, Ambiguity) svetu vedno manj projektov, ki bi jih lahko izvajali na klasičen način. Še posebej to velja na področju razvoja programske opreme in zato je tam agilen način razvoja produktov že nekaj vsakdanjega.

Kaj so največji izzivi, s katerimi si se soočil, ko si uporabljal Kanban/Scrum?

Tilen: Ne glede na metodologijo je največji izziv vedno isti. Buy-in ekipe in vodstva. Vsi ostali problemi so dokaj preprosto rešljivi, za prva dva pa lahko najbolj povečamo možnosti za uspeh s tem, da začnemo dosledno izvajati hitre dnevne sestanke (daily standup).

Voranc: Največja ovira za vpeljavo Scruma je neustrezna organizacijska kultura in napačna miselnost, ki ji pravimo fiksna miselnost. Ključna lastnost Scruma je transparentnost, kar pomeni, da morajo imeti vsi vpleteni v projekt popoln pregled nad vsem, kar se dogaja na projektu in kakšno je resnično stanje projekta. Kot si lahko predstavljate, je to v nekaterih organizacijah nesprejemljivo, še pa posebej takšna “brutalna” transparentnost ne ustreza srednjemu menedžmentu, ki velikokrat skriva informacije, prireja resnično stanje na projektu in postavlja osebne cilje pred cilje projekta ali organizacije. Posledično bodo nekateri zaposleni naredili vse kar lahko, da bo uvedba Scruma neuspešna in da se bodo lahko vrnili v svojo cono udobja ter delali stvari po starem. Dodatno vpeljavo Scruma otežujeta splošen odpor do sprememb pri ljudeh in množica internih pravil, predpisov in procesov, ki preprečujejo ekipam, da bi se samoorganizirale in prevzele odgovornost za svoje delo. Posledično imamo Scrum zgolj na papirju, saj ekipe počnejo stvari popolnoma enako kot prej, s to razliko, da sedaj delajo v iteracijah in da imajo nekateri ljudje drugačne nazive (Scrum Master in Product Owner).

Priljubljeno

Družbena omrežja

Vse, kar morate vedeti o organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu

Katere so najbolj pogoste napake podjetij pri organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu?

Zamudili ste ...

Družbena omrežja

Vse, kar morate vedeti o organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu

Katere so najbolj pogoste napake podjetij pri organizaciji nagradnih iger na Facebooku in Instagramu?

Družbena omrežja

Kaj se lahko na primeru malega Krisa naučimo o dobrodelnosti in preračunljivosti podjetij?

Se kdaj vprašate, kako smo posamezniki in podjetja dobrodelni? Je pogojevanje dobrodelnosti z nakupom sodelovanje s kupci ali preračunljivost, ki je namenjena pospeševanju prodaje? Smo do tovrstnih dobrodelnosti podjetij lahko kritični ali se to ne spodobi, saj vendar delajo dobro? Nabirka za malega Krisa je spodbudila ta razmislek o dobrodelnosti.

Kultura 2.0

Veliki seznam coworking prostorov v Sloveniji

Kje v Sloveniji lahko najamem pisarno, sejno sobo, prostor za sestanek, si delim delovno mizo in ob tem izmenjujem izkušnje, ideje in informacije s somišljeniki?

Kultura 2.0

Vse, kar morate vedeti o platformi YouTube Music (ki je že na voljo v Sloveniji!)

Ni neznanka, da se YouTube v naši regiji še vedno pretežno uporablja kot platforma za poslušanje glasbe. Zdaj je tudi v Sloveniji na voljo storitev YouTube Music, posvečena prav glasbi, in preverili smo, kaj početi z njo in ali jo je sploh vredno preizkusiti.

Kultura 2.0

Zaplujte v poletje z novo različico World of Warships – battle royale

Nikoli nisem bil človek, ki sanjari o dolgih plovbah, a vedno sem užival v igrah, v katerih je treba upravljati s kakšno vrsto velike mehanizacije. To je preraslo v veliko ljubezen do simulatorjev pa tudi drugih iger, ki na primer vključujejo ladje ali tanke.

Spletni marketing

Kaj se lahko o vsebinskem marketingu naučimo od digitalnih agencij POINT OUT, Madwise in Optiweb?

POINT OUT, Madwise in Optiweb so tri slovenske digitalnomarketinške agencije, ki potencial svojih kanalov izkoriščajo za deljenje znanja, spodbujanje odprte razprave o različnih temah in posledično pritegovanje novih naročnikov.