Kako se razlikujeta Kanban in Scrum in katero metodo izbrati? - Netokracija.si

Kako se razlikujeta Kanban in Scrum in katero metodo izbrati?

Kako izbrati pravo agilno metodo oz. dovoliti, da metoda izbere vas?

Če se potegujete za službo v IT-ju, vas bo delodajalec na razgovoru zagotovo vprašal, kakšne so vaše izkušnje z agilnimi metodami. Gre za metode razvoja, v katerih so ključne samoorganizirane in multifunkcijske ekipe. Agilen pristop vključuje prilagodljivo planiranje, hitro dostavo rešitev in izboljšave ter odzivnost in prilagodljivost. Najbolj pogosti agilni metodi sta Scrum in Kanban. O ključnih razlikah med metodama, izzivih pri izboru in implementaciji smo spregovorili s strokovnjakoma za agilne prakse – Vorancom Kutnikom, partnerjem v Corpohubu in Tilnom Travnikom, soustanoviteljem in partnerjem v D.Labs.

Zakaj Kanban/Scrum?

Tilen: Kanban je vstopnica v svet agilnih načinov dela. Gre za najpreprostejšo agilno metodologijo, ki od uporabnika zahteva zgolj tri stvari. Prvič, poznati mora svoj delovni proces do te mere, da se lahko odloči, katere stvari so v fazi čakanja na izvedbo, katere stvari so v delu in kaj točno pomeni, da je neka stvar zaključena. Seveda je lahko faz poljubno mnogo. Druga stvar je zavedanje, da je število nalog v posamezni fazi najbolje omejiti na čim manjše število. Tretja stvar pa je čim boljša definicija stanja “narejeno” na posamezni nalogi. Verjetno se je večina bralcev že srečala z orodji, kot so Trello ali Asana, ki so v svoji osnovi t.i. Kanban boardi.

Voranc: Scrum je ogrodje, ki pomaga ekipam reševati kompleksne probleme ter na produktiven in kreativen način razvijati produkte s čim višjo dodano vrednostjo. Tukaj je treba poudariti, da je Scrum ogrodje in ne metodologija oz. proces. To pomeni, da Scrum namenoma ne definira, kako točno morajo ekipe početi določene stvari, recimo, kako testirati produkt ali kako mora ekipa izvajati retrospektive. Vsaka ekipa mora namreč znotraj osnovnih elementov ogrodja Scrum sama nenehno iskati najboljši način za izvedbo projekta oz. razvoj produkta. In v tem je Scrum popolnoma drugačen od klasičnih pristopov, ki jih podjetja uporabljajo za izvajanje projektov. V Scrumu namreč obravnavamo ljudi kot edinstvene posameznike in ne zgolj kot zamenljive vire ter priznavamo, da je največja vrednost ljudi v njihovem učinkovitem medsebojnem sodelovanju. Scrum ekipe so majhne in samoorganizirane, kar pomeni, da v ekipi ni projektnega vodje, ki bi sam sprejemal vse odločitve, ampak se njegove naloge porazdelijo med vse člane ekipe. Ekipi se popolnoma zaupa, da bo dosegla zastavljen cilj na način, za katerega misli, da je najboljši in da bo hkrati prevzela vso odgovornost za svoje delo.

Za katere projekte se je Kanban/Scrum izkazal za ustrezno ogrodje?

Tilen: Kanban je najbolj splošno uporabna agilna metoda, saj ima zelo malo omejitev. Z njo lahko spremljamo praktično katerikoli delovni proces, če ta vključuje faze. Pred dnevi sem bil na dogodku, kjer smo na praktičnem primeru preizkusili uporabo Kanbana v kadrovskih procesih. Primeren je tudi za projektno delo, sploh če projekt nima točno določenih časovnih mejnikov. Primeren je za ekipe, ki po mojem mnenju ne bi nikoli smele biti večje od 7 oseb in tudi za posameznike (kot orodje za osebno produktivnost).

Voranc: Bolj, kot je projekt kompleksen in nepredvidljiv, bolj je Scrum pravilna izbira. Scrum je iterativen in inkrementalen način razvoja produkta, kar pomeni, da ekipa vsakih nekaj tednov pripravi novo verzijo produkta, ki ima dodano neko novo funkcionalnost. To verzijo ob zaključku iteracije pokažemo uporabnikom in ostalim deležnikom z namenom, da takoj dobimo povratno informacijo, ki jo upoštevamo pri načrtovanju dela za naslednjo iteracijo. Torej, ekipa se vsakih nekaj tednov ustavi, pokaže trenutno stanje produkta in na podlagi novih informacij in ugotovitev prilagodi svoj plan za naprej. V Scrumu temu pravimo Inspect & Adapt in je ključnega pomena za uspešno izvajanje kompleksnih ter nepredvidljivih projektov.

Kakšne so po tvojem mnenju glavne prednosti Scruma/Kanbana?

Tilen: Kanban je zelo preprosto vpeljati v ekipo ali ga uporabljati kot posameznik. Omogoča postopno nadgrajevanje s pravili in orodji. Kanban je zaradi svoje vizualne narave zelo dober tudi za “nadzor” nad projektom, saj že s pogledom na urejeno Kanban tablo hitro vidimo, kje smo.

Voranc: Precej organizacij se na žalost odloči za upeljavo Scruma zgolj zato, ker je to moderno in ker ga že vsi uporabljajo. Njihove ekipe posledično pričnejo delati v iteracijah, vsako jutro imajo dnevni Scrum sestanek in pričnejo lepiti listke po stenah. Izkaže se, da zgolj ta drugačen način dela ne prinese želenih rezultatov in višje produktivnosti, saj je predpostavka, da če uporabljaš neko agilno metodo, potem si tudi agilen, napačna. Med “delati agilno” in “biti agilen” je namreč velika razlika in za drugo je nujno treba razumeti agilne vrednote in principe ter sprejeti drugačen način razmišljanja, ki ga imenujemo agilna miselnost. Šele nato lahko iz skupine posameznikov nastane visoko produktivna in samoorganizirana ekipa, ki nenehno sodeluje z naročnikom, se prilagaja spremembam in ob koncu vsake iteracije dostavi delujoč produkt z dodano vrednostjo za uporabnike.

Kdaj ne uporabljati Kanbana/Scruma?

Tilen: Kanban v svoji osnovi ne podpira časovnih mejnikov, zato je manj primeren takrat, ko imamo na projektu časovne omejitve in pričakovanja. Takrat priporočam Scrum.

Voranc: Scruma ni smiselno uporabljati na projektih, ki so preprosti, predvidljivi in statični ter ko lahko predvidimo, da se okolje (trg, uporabniki, konkurenca … ) med izvajanjem projekta ne bo spreminjalo. V takšnih primerih je najbolje uporabiti klasičen waterfall pristop, kar pomeni, da na začetku projekta zberemo uporabniške zahteve, naredimo analizo in načrt, nato pa projekt izvedemo v skladu z načrtom. Je pa treba poudariti, da je v današnjem VUCA (Volatility, Uncertainty, Complexity, Ambiguity) svetu vedno manj projektov, ki bi jih lahko izvajali na klasičen način. Še posebej to velja na področju razvoja programske opreme in zato je tam agilen način razvoja produktov že nekaj vsakdanjega.

Kaj so največji izzivi, s katerimi si se soočil, ko si uporabljal Kanban/Scrum?

Tilen: Ne glede na metodologijo je največji izziv vedno isti. Buy-in ekipe in vodstva. Vsi ostali problemi so dokaj preprosto rešljivi, za prva dva pa lahko najbolj povečamo možnosti za uspeh s tem, da začnemo dosledno izvajati hitre dnevne sestanke (daily standup).

Voranc: Največja ovira za vpeljavo Scruma je neustrezna organizacijska kultura in napačna miselnost, ki ji pravimo fiksna miselnost. Ključna lastnost Scruma je transparentnost, kar pomeni, da morajo imeti vsi vpleteni v projekt popoln pregled nad vsem, kar se dogaja na projektu in kakšno je resnično stanje projekta. Kot si lahko predstavljate, je to v nekaterih organizacijah nesprejemljivo, še pa posebej takšna “brutalna” transparentnost ne ustreza srednjemu menedžmentu, ki velikokrat skriva informacije, prireja resnično stanje na projektu in postavlja osebne cilje pred cilje projekta ali organizacije. Posledično bodo nekateri zaposleni naredili vse kar lahko, da bo uvedba Scruma neuspešna in da se bodo lahko vrnili v svojo cono udobja ter delali stvari po starem. Dodatno vpeljavo Scruma otežujeta splošen odpor do sprememb pri ljudeh in množica internih pravil, predpisov in procesov, ki preprečujejo ekipam, da bi se samoorganizirale in prevzele odgovornost za svoje delo. Posledično imamo Scrum zgolj na papirju, saj ekipe počnejo stvari popolnoma enako kot prej, s to razliko, da sedaj delajo v iteracijah in da imajo nekateri ljudje drugačne nazive (Scrum Master in Product Owner).

Priljubljeno

Digitalni mediji

[DIGGIT] Podarimo brezplačno vstopnico!

Junijska konferenca o digitalnih komunikacijah se bliža! Sodelujte v nagradni igri, pravilno odgovorite na vprašanje in si zagotovite svoj sedež - brezplačno!

Svet startupov

Sklad Silicon Gardens investiral v 5 slovenskih startupov: Sqwiz, Povio, Flaviar, Getta.pro in Sphericam

Sklad Silicon Gardens je objavil seznam prvih petih investicij, ki so jih opravili od maja letos. Kot pravijo predstavniki sklada, je v Sloveniji in regiji dovolj talenta in inovacij.

Družbena omrežja

Instagram razkril demografske podatke uporabnikov v Sloveniji

Kolikokrat ste že iz radovednosti ali zaradi poslovnih razlogov zaman iskali podatek o številu uporabnikov Instagrama v Sloveniji? Sedaj so dolgo iskani podatki končno na voljo. Instagram je pred kratkim omogočil oglaševanje v regiji, s tem pa je tudi razkril nekaj demografskih podatkov slovenskih uporabnikov.

Zamudili ste ...

Spletni marketing

Kaj mora znati dober urednik družbenih omrežij leta 2019?

Urednik družbenih omrežij se dnevno sooča s kupom opravil, delo pa zahteva obvladovanje številnih veščin. Katere so in na kaj je treba paziti, ko iščete urednika za svoje kanale na družbenih omrežjih?

Družbena omrežja

Kako starejša generacija uporablja družbena omrežja?

Demografska struktura na družbenih omrežjih se spreminja. Čeprav je bil Facebook sprva omrežje za študente in mlade, ima danes pomembno vlogo tudi za naše starše in stare starše.

Svet startupov

7 podjetniških lekcij, ki sem se jih naučil iz preteklih (ne)uspehov

Marin Medak je soustanovitelj podjetja Della Spina, ki prodaja dipotrijska očala prek spleta. V današnji kolumni razkriva nekaj zanimivih in poučnih lekcij, ki vam zagotovo pridejo prav na podjetniški poti.

Spletni marketing

Otroci in prikrito oglaševanje s spletnimi vplivneži

Morda se vem zdi, da vsi trije pojmi iz naslova niso povezani med seboj, a pokazala vam bom, da so močno prepleteni.

Družbena omrežja

Manca Korelc: Kako uspešno uporabljati LinkedIn?

S strokovnjakinjo za LinkedIn Manco Korelc smo poklepetali o tem, kako kar najbolje izkoristiti potencial, ki vam ga ponuja največje spletno poslovno omrežje.

Spletni marketing

Priročnik: kako sodelovati z influencerji v letu 2019?

Influencer marketing je iz "buzzworda" postal strateško marketinško orodje. Pripravili smo podroben vodnik, ki vam bo pomagal, da uspešno izpeljete svojo prvo kampanjo marketinga z vplivneži.