Anja Renko
15. 5. 2015.
Mučita me morala in etika in tista tanka, tanka meja med originalnostjo in kopiranjem.
Nisem pravnik in o avtorskem pravu vem povedati le nekaj osnov. Kot recimo to, da ideje ni mogoče zaščititi.
Pred časom smo z ekipo brainstormali o ideji za novo aplikacijo za otroke. Tovrstni brainstormingi so običajno dolgi in naporni. Včasih traja tedne, da pridemo do najboljšega koncepta. Razvoj traja mesece, zato hočemo biti v idejo res prepričani. Pri enem izmed brainstormingov smo prišli do genialne ideje (no, vsaj nam se je zdela genialna), ki je ustrezala vsem našim zahtevam in je čisto pri vseh članih ekipe sprožila “to je to” odziv. Ampak ko smo nato preverili trg, smo ugotovili, da praktično identična aplikacija že obstaja. Kaj sedaj?
Vest in softver
Vsi iščemo navdih v okolju. V naravi, problemih, pogovorih, v največji meri pa prav v produktih, ki so jih ustvarili drugi. Nehote se nam vtisnejo v spomin in (ne)zavedno vplivajo na naše razmišljanje in ustvarjanje. Ni treba, da se v fazi ideje sprašujemo o tem, kako edinstvena je. Ko pa pridemo do izvedbe, pa je stvar naše vesti, da se vprašamo, kako edinstvena je.
Izkušnje s kopiranjem, krajo in “rip-offi” so zelo odvisne od tega, v kateri panogi delaš. V glasbi je s tem totalna štala, v oglaševanju je tega neverjetno veliko. In resnici na ljubo, v razvoju programske opreme tudi.
Primeri: Flappy Bird, Threes, 2048
Pri mobilnih aplikacijah je po številu klonov na prvem mestu definitivno Flappy Bird. Predvsem zato, ker je bila aplikacija tako preprosta in priljubljena, so se kopije pojavljale hitro in bilo jih je ogromno. Kot prva na trgu je Flappy Bird aplikacija seveda imela prednost, hkrati pa je bilo aplikacijo težko narediti boljšo. Avtor je aplikacijo odstranil z App Stora, s kloni se ni ukvarjal in zgodba je odšla tako hitro, kot je prišla. So-last-year torej.
Na drugi strani pa imamo igro Threes, ki je bila v letu 2014 na Applovem seznamu najboljših aplikacij. Za razliko od Flappy Birda je bila Threes dobro premišljena, krasno zastavljena in precej zasvojljiva aplikacija. In plačljiva. Tudi tu so se kmalu začeli pojavljati kloni, kar ni nič nenavadnega, a tu je stvar nekoliko drugačna.
V opisu ene izmed podobnih aplikacij je naprimer pisalo:
No need to pay for ThreesGames. This is a simple and fun gift for you, and it’s free.
Ker je bil tudi eden izmed rip-offov, aplikacija 2048, zelo uspešna, so se nato oglasili tudi razvijalci originalne aplikacije:
It’s all in good fun, at least we’d like to think so, but try as our logical brains might, we still got the same ‘cloning feeling’.
Kar se mi zdi ključno, je to, da je prav občutek tisti, ki loči original in kopijo. Če odkrijem produkt, ki kopira našega, mi pravijo, da je to znak, da nam je res uspelo in da moramo biti ponosni. Meni se ne zdi tako. Proti temu se moramo boriti.
Ta zoprni občutek, da kloniraš
Povprašala sem tudi kolege na domačih tleh, kakšne so njihove izkušnje, in vsi so takoj povedali nekaj primerov. Pri nekaterih gre za dobesedno za “copy-paste” princip, pri drugih za kopijo uporabniške izkušnje, pri tretjih za kopijo dizajna. Pri vseh pa imaš ta zoprn “cloning feeling”. Najbrž je jasno, da se tudi sama srečujem s podobnimi težavami, ko odkrijem produkte, ki so očitno v veliki meri izhajali iz naših. V takih situacijah najpogosteje slišim, da je to, da te drugi kopirajo, znak, da ti je res uspelo in da moraš biti na to ponosen.
Meni pa se ne zdi tako. Meni se zdi, da je prav, da se proti temu borimo. Te ljudi opozarjamo. In tovrstne probleme izpostavljamo. Saj vem, da se najbrž ne bo nič spremenilo, ampak vsaj potrudimo pa se lahko.
Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 9. marca 2015, na avtoričinem blogu pod naslovom copy paste. Objavljeno s privoljenjem avtorice.
