Po uspešnem zaključku fakultete običajno sledi naslednje življenjsko obdobje, ki mu pravimo služba. Preden pridemo do nje, se je treba odločiti, kaj bi sploh radi počeli. Nato sledi prijava na kakšen razpis, razgovori in seveda čim boljši rezultat – najraje v obliki zaposlitve.
Mlada tehnološka podjetja, ki jih ustanovijo slovenski podjetniki, so najhitreje rastoča gospodarska panoga. Iz nič so v desetih letih postala skupnost, ki skupaj zaposluje nekaj tisoč visoko izobraženih in motiviranih podjetnikov. Značilnost teh zagonskih podjetij je, da gre večinoma za storitvena podjetja z nizkimi zahtevami po obratnem kapitalu ali delovnih sredstvih, da takoj ciljajo na […]
Film, ki z nula oglaševalskega proračuna polni kino dvorane, hkrati pa obrača želodce "kulturne elite", je še enkrat dokazal, kako pomembni sta spretna komunikacija na digitalnih kanalih in močna spletna skupnost.
V enem tednu preseči število aktivnih uporabnikov Twitterja? Za večino startupov, ki ustvarjajo mobilne igre ali aplikacije, so to nedosegljive sanje! Pokémanija je resnično obnorela svet, mi pa smo pogledali, kaj so glavni elementi, ki so do nje pripeljali in kaj se lahko iz vsega tega naučijo druga podjetja.
Podjetja, ki se odpovejo potencialu polovice populacije, bodo postala nekonkurenčna. Z zdajšnjim sistemom vzgoje novih generacij to implicitno počnemo. Čas bi bil, da nekaj spremenimo.
Tokratno kolumno piše Tomaž Zaman, soustanovitelj Codeable, podjetnik in oče štirih otrok. Preberite, kako mu je uspelo združiti družinsko in službeno življenje.
V današnji kolumni Katarina Pirš piše o svojem sodelovanju v društvu Vez-je, ki je letos praznovalo že 2. rojstni dan. Gre za skupino prostovoljcev, ki rabljeno računalniško opremo popravi in podarja otrokom iz socialno ogroženih družin.
Tomaž Štolfa, direktor in soustanovitelj ameriškega podjetja Layer, je na Layerjevem blogu komentiral prihod Apple Watch. V nadaljevanju preberite, zakaj meni, da lahko nova Appleova naprava popolnoma spremeni komunikacijo.
Pred nekaj meseci smo imeli debato o startupih. Kmalu je beseda nanesla tudi na to, če imamo otroke. Povedal sem, da imam štiri. V trenutku se je oglasil eden izmed vidnejših članov HN (HackerNews) in izrazil mnenje, da sem zaradi tega na nek način 'omejen', saj je zunaj zagotovo nekdo, ki je enak meni, vendar pa ni 'obremenjen z družino' in ima zaradi tega večje možnosti za uspeh v poslu.
Filozofija vitke in agilne gradnje podjetij se širi izjemno hitro, tako po celem svetu, kot tudi v Sloveniji. Obsežne poslovne načrte so zamenjali kanvasi, neskončno dolge finančne tabele ključne metrike (OMTM), dolge razvojne cikle pa čim hitrejša konkretizacija.
Sem govorec ali človek dejanj? To vprašanje me je mučilo več mesecev, potem pa je ob branju blogov in komentarjev o trendih, poslih, preteklosti in prihodnosti startupov vse skupaj postalo še bolj živo. Poslušanje strokovnjakov, ki govorijo o tem, kaj je dobro in kaj slabo, kaj smo naredili prav in kaj narobe, mi je dalo misliti, o čem govorijo. Vse se sliši tako tekoče in pametno.
"Življenje programerja je težko", je rekel moj prijatelj v šali. Vendar je resnično težko. Naša panoga napreduje zelo hitro. Tehnologija in praksa, ki jo za razvoj programske opreme uporabljamo danes, je lahko že jutri preteklost, "tehnični dolg". Pogosto imamo ambivalenten odnos do našega dela – nenehno se navdušujemo nad novim, obenem pa smo ogorčeni nad starim. Velikokrat se zgodi, da bi najraje odprli prazno datoteko in začeli znova.
Se kdaj vprašate, kako smo posamezniki in podjetja dobrodelni? Je pogojevanje dobrodelnosti z nakupom sodelovanje s kupci ali preračunljivost, ki je namenjena pospeševanju prodaje? Smo do tovrstnih dobrodelnosti podjetij lahko kritični ali se to ne spodobi, saj vendar delajo dobro? Nabirka za malega Krisa je spodbudila ta razmislek o dobrodelnosti.
Kje v Sloveniji lahko najamem pisarno, sejno sobo, prostor za sestanek, si delim delovno mizo in ob tem izmenjujem izkušnje, ideje in informacije s somišljeniki?
