Ana Eterović
25. 4. 2015.
V petek, 24. aprila, se je v Novem mestu zgodila že druga konferenca OpenWay v organizaciji StartUP Novo mesto, posvečena odprtokodnim rešitvam. Ne zgolj tistim na področju računalniških tehnologij, saj je odprtokodne pristope možno aplicirati na vse družbene sfere: od znanosti preko medijev do kulture in na splošno načina razmišljanja, ki spodbuja odprto izmenjavo idej in znanja.
Že drugi zapovrstjo brezplačen dogodek o odprtokodnih rešitvah OpenWay je potekal v prostorih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik, zbralo pa se je približno 50 udeležencev. Po treh dopoldanskih, zelo dobro obiskanih delavnicah (Drupal, Arduino in SmartNinja workshop), je popoldanski, konferenčni del odprl Jure Repinc, ki smo ga slišali že na lanskem OpenWayu. Jure je predstavil KDE, skupnost, ki ustvarja svobodno in uporabniku prijazno programsko opremo.
Sledil je Tit Petrič iz MMC RTV SLO, ki je občinstvu razložil, kako so si z odprtokodnimi rešitvami pomagali v spletnem timu javnega televizijskega servisa. Kot pravi Tit, ima RTV najbolj zahtevno občinstvo – davkoplačevalce oz. plačnike RTV prispevka – in si ne more privoščiti slabo delujočega oz. nedelujočega sistema. Prednost odprtokodnih rešitev pa je ravno v tem, da lahko brezplačno preizkusiš čim več različnih tehnologij in hitro ugotoviš, katera je najbolj ustrezna. V duhu konference je Tit ponudil dostop do MMC-jevega API-ja vsem zainteresiranim razvijalcem.
Boštjan Jerko je na duhovit in zanimiv način predstavil Arduino, odprtokodno platformo za elektroniko, ki je preprosta in jo lahko uporabljajo vsi, ki delajo na interaktivnih projektih. Dr. Lorena Mihelač pa je s svojim predavanjem razkrila področje algoritmične glasbe. Glasba je od nekdaj algoritmična, dr. Mihelač pa pri raziskovanju zanima, kako jo lahko ustvarimo s pomočjo računalnikov. Na konferenci smo izvedeli tudi, da podjetje Domenca intenzivno zaposluje tehnični kader (različne ravni znanja). Če iščete nove izzive, pišite na uros@domenca.com.
Iztok Smolič je predstavil Drupal skupnost v Sloveniji in hkrati poudaril pomembnost deljenja znanja in mreženja, Elio Qoshi, predstavnik Mozille iz Albanije pa se je dotaknil odprtokodne miselnosti v oblikovalskih vodah: ključni so decentralizacija, skupno delo, deljenje in pretok znanja, oblikovalci pa morajo pri tem pustiti ego po strani.
Boljši mediji. Ker si jih zaslužimo.
Največ zanimanja in debate sta spodbudili zadnji dve predavanji – Anžeta Voha Boštica iz Zavoda Pod črto ter Domna Saviča, ki je predstavil projekt Better media.
Anže je predstavil pojem podatkovnega novinarstva (data journalism) in na primerih medija Pod črto, ki ga ureja, pojasnil, kako iz gore podatkov narediti kakovostno novinarsko zgodbo. Zastaviti je treba naslednja vprašanja in iti čez pomembne korake:
- Ali določeni podatki obstajajo?
- Kako jih pridobiti?
- Analiza podatkov
- Rezultati
- Predlog izboljšave trenutnega stanja (zadnji, ključen korak!)
Pri tem je izredno pomembno, da novinar zna oblikovati zahtevo po podatkih v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (pri čemer so najbolj pomembni 6. člen, ki obravnava izjeme oz. primere, v katerih podatkov ne boste dobili, 17. člen, ki se tiče same vsebine zahteve in pa 27. člen, ki omogoča pritožbo pri informacijskem pooblaščencu in pride prav, če je bila zahteva po podatkih zavrnjena). Pod črto je medij, ki se financira izključno iz prispevkov bralcev. Če tudi vi menite, da objavljajo relevantne in koristne vsebine, jih podprite.
Domen Savič že mesece roma po Sloveniji in predstavlja platformo Better media, ki je logično nadaljevanje akcije “Dajmo medije v medije” (ki je sledila znani tragediji mariborskega ravnatelja). Domen izhaja iz teze, da mediji morajo državljanom posredovati informacije, ki jih ti potrebujejo za boljše odločanje o svojem življenju, družbi in političnih centrih moči. Bralci smo tisti, ki držimo pokonci medijsko sfero in tisti, ki se moramo upreti nekakovostnim in nekoristnim vsebinam, s katerimi nam dnevno postrežejo številni slovenski mediji. Pritoževanje “v prazno” ne bo spremenilo ničesar, aktivizem je ključen.
Poslovna modela medijev sta dva: 1) oglaševalski model, kjer je vsebina podrejena oglasom, bralci pa so samo številka in 2) naročniški model, kjer je vsebina podrejena bralcem, za preživetje medija pa je ključno število naročnikov. Problem slovenskega medijskega prostora je ravno v tem, da se modela dokaj neuspešno prepletata, saj mediji poskušajo ugoditi vsem, kar ni mogoče. Plehkost celebrity “novinarstva” se seli tudi na druga, bolj resna področja, na politične, družbene teme (spomnimo se poročanja o krilu in čevljih nekdanje premierke Alenke Bratušek). Mediji so polni nesmiselnih, šlampasto obdelanih in nerazdelanih vsebin.
Zato iniciativa #BetterMediaSI z namenom izboljšanja slovenskega medijskega prostora izvaja pritisk v več smeri:
- Pritisk na oglaševalce: Zakaj s financami podpirate slabo in nekoristno novinarstvo?
- Pritisk na novinarje: Zakaj sodelujete v produkciji slabega novinarstva?
- Pritisk na urednike: Ste uradnik ali urednik?
- Pritisk na občinstvo: Zakaj ne poveste, kaj vas moti? Brez vas medijska scena ne obstaja!
- Aktivistična drža – izobraževanje in civilne akcije.
OpenWay se je zaključil z gozdnim piknikom v prijetni družbi. Kaj reči kot – pridemo tudi naslednje leto! :)
