Coworking kultura je pomemben gonilnik gospodarskega razvoja
Včeraj je zaživel Poligon, nov coworking prostor in kreativni center na lokaciji nekdanje Tobačne tovarne Ljubljana. V vsakem kotičku osemstotih kvadratnih metrov, opremljenih z zgolj 660 evri (!), je občutiti trud in strast ustanoviteljev, ki so v ustvarjanje coworking skupnosti ter kulture v prestolnici vložili že več kot 5000 ur prostovoljnega dela.

Včeraj je zaživel Poligon, nov coworking prostor in kreativni center na lokaciji nekdanje Tobačne tovarne Ljubljana. V vsakem kotičku osemstotih kvadratnih metrov, opremljenih z zgolj 660 evri (!), je občutiti trud in strast ustanoviteljev, ki so v ustvarjanje coworking skupnosti ter kulture v prestolnici vložili že več kot 5000 ur prostovoljnega dela.
Na otvoritvi se je trlo kreativcev, medijev, zainteresirane javnosti, partnerjev in podpornikov centra, med katerimi izstopajo Kino Šiška, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije – edina državna inštitucija, ki je center podprla.
Kapacitete in pogoje za ‘vselitev’ v Poligon smo že predstavili, tokrat pa smo govorili z Lukom Piškoričem, ki je skupaj z Evo Perčič in Markom Orlom ustanovil center. Luka poudarja zgodovino prostora:
Zanimivo je, da veliko Ljubljančanov ne pozna zgodovine stavbe, v kateri se nahajamo. Leta 1908 je bilo 8 % Ljubljančank zaposlenih v Tobačni tovarni. Tobačne delavke so bile edine, ki so imele poleg poštarjev, policajev in gasilcev, pokojnine. Zaposlitev v Tobačni je bila za Ljubljančanke priložnost za večjo emancipacijo tudi zato, ker je bila to edina tovarna, ki je imela tudi vrtec. Družbeno zgodbo Tobačne želimo nadaljevati – v drugem času, z drugimi ljudmi.

Več kot le hipsterska dnevna soba
Poligon ni le velika odprta pisarna, opremljena v ‘hipsterskem’ stilu, kjer lahko brainstormate na vintage foteljih ali ustvarjate sedeč na kateri izmed Stolovih legend (za interierjem stoji Ajda Fortuna). Je prostor, ki ga bo razvijala skupnost in ki bo razvijal skupnost, v načrtu pa so, kot pravi Luka, tudi bogate programske vsebine:
Cilj sodelovalnih prostorov je oblikovanje programa glede na želje skupnosti, zato bodo prebivalci soustvarjali program Poligona. Veliko vsebin bo povezanih z množičnim financiranjem (crowdfundingom), saj ravno na tem področju vidimo največ priložnosti za ustvarjalce. Petega marca v sodelovanju z British Councilom gostimo konferenco o socialnem podjetništvu. Marca pride tudi Oliver Marlow iz londonskega Studia Tilt, eden največjih strokovnjakov za oblikovanje in načrtovanje coworking prostorov, ki je ustvaril hub prostora na Dunaju in Londonu.
Coworking iniciativa je v Sloveniji prisotna dobri dve leti, medtem ko je gibanje v tujini že na tako na visoki ravni, da trend prevzemajo celo velike korporacije:
Takšen trend je zaslediti v tujini, zlasti v Nemčiji, kjer so začele sodelovalne prostore odpirati celo velike korporacije. Gre za prostor, kjer nimaš fiksnega delovnega mesta, kamor lahko dostopajo tako zaposleni kot tudi zunanji ustvarjalci. Tovrstne prostore razvijata Deutsche Telekom in TUI (turistična agencija).

Crowdfunding kot priložnost
Slovenski projekti so na Kickstarterju in sorodnih platformah zbrali že milijon in pol evrov. Kaj naredi Slovence tako uspešne v množičnem financiranju?
Slovenci smo v crowdfundingu uspešni ravno zato, ker nam je uspelo ustvariti skupnost, ki se povezuje ter deli znanje in izkušnje na področju tovrstnih kampanj. Za vsako slovensko crowdfunding kampanjo stoji ožji strateški tim, ki projekte spremlja in jih pomaga ustvariti. Kot nekakšna neformalna crowdfunding agencija. Pri pripravi kampanje je potrebno veliko znanj: od tekstopisja, snovanja produkta, fotografije, do oblikovanja in marketinga. Tovrstne multidisciplinarne time lahko ustvarimo le skozi coworking platformo!
In država? Gluha, kot po navadi.
Za Poligonom stoji Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij, ki je v tem trenutku brez zaposlenih, saj ustanovitelji še vedno delajo prostovoljno. Kljub temu, da so, glede na pomembnost projekta, računali na državno podporo, predvsem s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, država v spodbujanje razvoja kreativnih industrij kot pomembnih gonilnikov gospodarskega razvoja očitno še ne verjame. Luka povzame:
V Parizu razvojna agencija La Fonderie vsako leto objavi razpis, na katerem z 200.000 evri pomaga pri zagonu desetih novih coworking prostorov! Si predstavljate? Opravili smo pogovore na vseh pristojnih ministrstvih in mestni občini, ampak žal v tem trenutku za coworking gibanje ni posluha. Zdi se, kot da državni uradniki ne razumejo, da gre za neprofitno platformo, ki omogoča razvoj tako neprofitnih kot profitnih projektov, ki bodo omogočili zaposlovanje in socialno varnost. Poudarjam, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije v tem trenutku edina, ki idejo razume in podpira znotraj svojega, seveda zelo omejenega, proračuna. Kljub temu, da je agencija priporočila MOL-u, naj iniciativo podpre, občina tega ni storila. Kljub temu, da imajo že vsa večja evropska mesta razvite strategije na področju kreativnih industrij (npr. Amsterdam Creative City).

Poligon je vrata uradno odprl 17. februarja. Izbirate lahko med dnevnim, večdnevnim ali mesečnim najemom fleksibilnega delovnega mesta ali pisarne. Preberi več >>