Kaj se marketingarji lahko naučimo iz uspeha filma Pr’ Hostar?

Film, ki z nula oglaševalskega proračuna polni kino dvorane, hkrati pa obrača želodce "kulturne elite", je še enkrat dokazal, kako pomembni sta spretna komunikacija na digitalnih kanalih in močna spletna skupnost.

Pr' Hostar

O uspehu satirične komedije Pr’ Hostar čivkajo že vrabci na strehah. Film si je do sedaj ogledalo več kot 136.000 gledalcev, prejel je štiri zlate role (tri “navadne” in eno veliko), naslov najbolj gledanega filma leta 2016 in četrtega najbolj gledanega filma v samostojni Sloveniji, dosegel je največji otvoritveni vikend v letu 2016, osvojil rekord otvoritvenega vikenda med slovenskimi režiserskimi prvenci … pa še bi lahko naštevali.

Izseke iz filma v svojih oglasih uporablja trgovec Tuš, splet pa gori od komentarjev in viralnih vsebin, povezanih s filmom. Hostar je “hot”, Hostar je tema. O Hostarju govorijo vsi. In vse to brez zunanjega financiranja, zunaj utečenih produkcijskih poti, brez medijske podpore in pomoči “ta velikih” (oz. kljub njihovem ignoriranju) ter skoraj brez oglaševalskega proračuna. Kje tiči skrivnost takšnega uspeha?

Močna spletna skupnost

Odgovor na vprašanje s konca prejšnjega odstavka se skriva v naslovu tega odstavka. Ustvarjalci filma, Goran Hrvaćanin, Luka Marčetić, Dejan Krupić, Mario Ćulibrk in drugi do uspeha niso prišli čez noč – za njimi je vsaj šest let trdega dela, večinoma “za džabe” ali “za male pare”, snemanja različnih humorističnih skečev in štirih delov spletne nadaljevanke Pr’ Hostar, ki so naredili odličen temelj za uspeh filma. Šest let vztrajnega “zalaganja” YouTuba in Facebooka z vsebino, ki so jo sledilci nagradili z ogledi in zvestobo. Šest let graditve močne spletne skupnosti, ki posnetke z veseljem gleda, komentira in deli ter se vedno znova veseli novih. Če bi bil film Pr’ Hostar prvi produkt “ajkul” (kot si ljubkovalno pravijo avtorji), bi ob enakih pogojih (pomanjkanje financiranja in ignoriranje medijev ter filmskega sveta) o zgornjih rekordnih številkah lahko le sanjali. Dejstvo je, da so najprej šli v kino zagreti oboževalci (karte za predpremiero so pošle v nekaj minutah), osrednja skupina oboževalcev pa je za seboj potegnila širše občinstvo, ki si morda filma sicer ne bi ogledalo.

‘Word of mouth’ marketing

V času izjemne zasičenosti z oglasi je marketing od ust do ust postal pomembnejši. Ključ do uspešnega marketinga WOM je poslušanje ljudi in upoštevanje tega, kar je zanje pomembno. In “hostarji” so naredili ravno to – začutili so, kaj si njihovi oboževalci želijo in jim to tudi ponudili. Zato je film Pr’ Hostar svojevrsten poklon oboževalcem, ki so ustvarjalcem trud poplačali z razprodanimi dvoranami in obiljem pozitivnih komentarjev na družbenih omrežjih, ti pa so nato v kino pritegnili vedno nove gledalce. Največ marketinga za film so naredili ravno najzvestejši fani.

Iskrena komunikacija in oseben pristop

Naslednji razlog za neverjeten uspeh filma je zagotovo v osebnem pristopu ustvarjalcev – namesto ene velike “elitne” nacionalne premiere so jih pri Karantanija Cinemas organizirali več in vseh so se udeležili osebno. Gledalci so dobili možnost za neposreden stik z igralci in produkcijsko ekipo, kar so izredno cenili. Projekcije so organizirali tudi v manjših krajih in tako omogočili ogled tistim, ki do kina nimajo dostopa. Nastop ustvarjalcev v medijih in na družbenih omrežjih je iskren, s pravo dozo humorja, tako da se izkušnja filma nadaljuje še dolgo po tem, ko gledalec zapusti kinodvorano. Družbena omrežja izkoriščajo zelo spretno. Iz komunikacije ekipe je vidno, da se zavedajo, kakšen veter v hrbet so jim dali ravno najzvestejši oboževalci in se jim za to tudi vedno znova zahvalijo.

Na koncu vedno zmaga vsebina

V spletnih recenzijah, komentarjih na družbenih omrežjih in spletnih forumih je videti, kot bi se Slovenija razdelila na dva tabora: tiste, ki film obožujejo in tiste, ki ga zavračajo kot zabavo za “neuke množice”. Prvi so film pogledali in bi ga še kdaj, drugi pa so si film ogledali in to obžalovali ali pa so si negativno mnenje ustvarili kar brez ogleda.

Dejstvo je, da film ni popoln. Da bi scenarij lahko bil bolj dodelan. Da so gledalci morda pričakovali bolj poglobljene zgodbe iz ozadja glavnih junakov. Da je premalo Bobija. :( Da je preveč Brajnika. Da kletvice parajo puritanska ušesa (srsly – poleg vsega nasilja, humorja na prvo žogo, seksističnih in nacionalističnih vsebin, ki jih dnevno konzumiramo na ekranih vseh velikosti, so najhujša stvar kletvice?!). A kljub temu je za uspeh Hostarja ključno tudi to, da ponudi točno tisto, kar je njegovo osnovno občinstvo pričakovalo. Film je izpolnil obljubo in ta je bila poklon oboževalcem, ki so potem sami “oddelali” marketing za film.

Pr’ Hostar pa je vse prej kot plehek produkt – gre za inteligentno komedijo, ki se norčuje iz stereotipov in konteksta, v katerem so ustvarjalci odraščali. Gre za družbenokritični film, za resno stvar, kljub temu da so protagonisti zgodbe karikature. Ignoriranje filma, pomanjkanje resnih recenzij na začetku (po ogromnem uspehu filma so se le začele sramežljivo pojavljati), označevanje gledalcev filma za neumne pa je le poskus legitimizacije družbenih neenakosti – meščanska, izobražena, kulturna elita na eni strani in “neuka” vaška množica, ki se zadovolji s plehko vsebino, na drugi.

Ustvarjalcem filma privoščim ves uspeh. Upam le dvoje: da so podpisali dober “dil” z distributerjem in da so res “polni keša”, kot jim zamerijo nevoščljivi spletni komentatorji. Da tega keša ne bodo zapravili za neumnosti, ampak ga bodo pametno vložili, in da se njihova pot ne bo ustavila le pri Hostarju – zanima me, recimo, kako bi se Goran Hrvaćanin znašel v kakšni “resnejši” vlogi, vlogi, ki ni Car, oćka ali gorenjski nergač Jerč.

Komentarji

  1. kristina kamberi

    kristina kamberi

    10. 12. 2016. v 09:56

    mah teli fantje so ZAKON!! popolno pretiravanje družbenih stereotipov naše “zahojene” kulture. Ne glede ali si na strani elite ali t.i. “ovc” naše družbe, vsi živimo v isti kulturi in vsi jo skupaj gradimo :)

Comments are closed.

Priljubljeno

Digitalni mediji

[DIGGIT] Podarimo brezplačno vstopnico!

Junijska konferenca o digitalnih komunikacijah se bliža! Sodelujte v nagradni igri, pravilno odgovorite na vprašanje in si zagotovite svoj sedež - brezplačno!

Svet startupov

Sklad Silicon Gardens investiral v 5 slovenskih startupov: Sqwiz, Povio, Flaviar, Getta.pro in Sphericam

Sklad Silicon Gardens je objavil seznam prvih petih investicij, ki so jih opravili od maja letos. Kot pravijo predstavniki sklada, je v Sloveniji in regiji dovolj talenta in inovacij.

Družbena omrežja

Instagram razkril demografske podatke uporabnikov v Sloveniji

Kolikokrat ste že iz radovednosti ali zaradi poslovnih razlogov zaman iskali podatek o številu uporabnikov Instagrama v Sloveniji? Sedaj so dolgo iskani podatki končno na voljo. Instagram je pred kratkim omogočil oglaševanje v regiji, s tem pa je tudi razkril nekaj demografskih podatkov slovenskih uporabnikov.

Zamudili ste ...

Mobilno

Se lahko Honor 9 kosa z najboljšimi?

Honor 9 se zdi logična izbira za vse tiste, ki potrebujejo lepo oblikovan mobilni telefon z odličnimi specifikacijami.

Novica

Na spletu se najbolje nakupuje na gizzmo.si in mrpet.si!

Konferenca Ecommerce Day 2017 v Ljubljani je danes postregla z zmagovalci letošnjega izbora najboljših spletnih trgovcev. Glavna nagrada za večje spletne trgovce je pripadla trgovini gizzmo.si, glavna nagrada za manjše spletne trgovce pa mrpet.si.

Spletni marketing

Čez štiri dni v Ljubljani: Ecommerce Day 2017

Čez štiri dni se bodo strokovnjaki s področja spletne trgovine zbrali na enem mestu, na največji regijski konferenci o spletnem nakupovanju. Ecommerce Day 2017, ki ga organizirata Shopper's Mind Slovenija in Ceneje.si, se bo 28. in 29. novembra odvil v Ljubljani. Izkoristite izjemno priložnost in si zagotovite vstopnico za mreženje z več kot 200 strokovnjaki spletnega trženja.

Kultura 2.0

Zakaj si moraš poiskati službo v ‘digitalu’, razkriva Mak Kordić v 2. oddaji Digitalna kava

V drugi oddaji Digitalna kava smo govorili z Makom Kordićem, lastnikom in direktorjem digitalne agencije CNJ Digital. Mak pravi, da v znanju in idejah vidi moč, vse ostalo pa se da najeti.

Intervju

Strateg rasti: kdo je, kaj počne in kdo ga potrebuje?

Z razvojem tehnologije so se razvili tudi novi, digitalni poklici – delovna mesta z “nenavadnimi” nazivi in zadolžitvami. Kdo je growth strategist ali po slovensko strateg rasti? Kaj počne in kdo ga potrebuje? Podrobnosti poklica nam razkriva Maja Voje, strateginja rasti pri MAD Kings Growth Agency v Bruslju, ki jo lahko ta petek, 10. 11., srečate na dogodku Growth Marketing Conference Meetup v Ljubljani.

Kultura 2.0

Kako zgleda tvoj ‘lajf’, če oblikuješ nogavice, razkriva (digitalna) kava z Zulu Zion

Na slovenski digitalni sceni deluje kup nadarjenih oseb, ki so hkrati izredno zanimivi sogovorniki. Ustvarili smo serijo video intervjujev, v katerih se ob dobri kavi pogovarjamo s kreativnimi ljudmi.