Vtisi z Rails Girls Ljubljana: programiranje je preprosto in lahko se ga loti kdorkoli

Decembrska sobota, 75 deklet najrazličnejših starosti, 40 prijaznih mentorjev (večinoma fantov – sic!), super organizatorke in organizatorji in radodarni sponzorji. Popoln scenarij za … popolno soboto, preživeto ob kodiranju.

Glede na to, da smo se udeleženke večinoma šele seznanjale s programiranjem, je bilo tudi kodiranje bolj »kodiranje«, mentorji pa so imeli z nami veliko dela. Hvala vsem za potrpežljivo razlago o ločevanju knjižnic in frameworkov in strežnikov od baz in html-ja od css-ja in Rubyja od Ruby on rails-a – pa še bi se našlo! :)

Preden smo se zakopale v izdelavo spletne aplikacije za zbiranje in komentiranje idej, smo prisluhnile uvodnima predavanjema Dunje Rosina, absolventke fakultete za računalništvo, in Mateje Verlič, svetovalke/programerke pri Zemanti, ki sta se vrteli predvsem okoli vprašanja, zakaj v računalništvu ni (toliko) žensk. Zakaj je programiranje omejeno na moško populacijo, če sta njegovi osnovi logika in matematika? Morda (preživeli) stereotip, da je tip programerja introvertiran, asocialen moški? Zakaj je v zgodovini pravzaprav le nekaj slavnih programerk (npr. Ada Lovelace, Grace Hopper)?

Ste vedeli, da je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je narasla potreba po programerjih, celo Cosmopolitan v svojih člankih vabil ženske, naj se lotijo programiranja, saj je »zelo lahko in bolje plačano kot tajniška dela«? Od takrat so se časi že zelo spremenili, da se bodo še bolj, pa pričata dve polni predavalnici deklet, pripravljenih, da zavihajo rokave in z mačeto posekajo gozdove stereotipov, potlačijo podrast negotovosti in odmislijo strah pred neznanim.

Potem smo se s pomočjo razgibalnih vaj na tryruby.org lotile Ruby on Rails in v skupini treh punc in enega mentorja na skupino poskušale narediti (pravzaprav naložiti in urediti) spletno aplikacijo za ideje.

In kaj smo ugotovile? Da je programiranje preprosto in lahko in da se ga lahko loti kdorkoli, ne samo ljudje, ampak tudi ženske! Not. Vse seveda ni tako rožnato, definitivno pa ni vezano na spol, starost, ampak predvsem na motivacijo.

Mnenja:

• Eden izmed prijazno-potrpežljivih prostovoljnih mentorjev, Aleš Krištof, se je na Rails Girls prijavil, ker rad pomaga, da se še kdo nauči tega, kar sam obvlada – programiranja. Poleg programiranja v PHP in Pytonu nas je nežno uvedel tudi v programiranje v Ruby on Rails in z njegovo pomočjo so nastale prve aplikacije.
• Petra Ravbar (gimnazijka) – prijavila sem se zaradi želje po novih znanjih, izkušnjah, poznanstvih. Zanima me svet startupov, novi izzivi. Sodelovala sem že v startapu CYOU.si v srednji šoli in tudi v bodoče se vidim v taki vlogi.

Minusi:

• Ker smo gostovali v prostorih Telekoma Slovenije (pod katerega spada tudi družba Mobitel), konkurenčna omrežja niso delovala, kar je povzročilo prenekatero frustracijo. Smo pa bili deležni obilnega zajtrka, sladkih priboljškov in res dobrega kosila, tako da vse pohvale, lačne hrane in klepeta nismo bile!
• Problem takšnih dogodkov je predvsem, ali s tem, ko izpostavlja problem (premalo žensk v računalništvu), ta problem rešuje ali ne. Ali ga s tem, da se poudarja neenakopravnost, spodbuja enakopravnost, ali se pravzaprav še bolj stereotipizira in utrjuje nek kliše? Kakorkoli že, delavnica je uspela v celoti, glavna clija (uživati v druženju in vzpodujati navdušenje za programiranje med puncami) pa tudi. Že čakamo na naslednji Rails Girls Ljubljana!