Kako voditi uspešen startup in družinsko življenje?

Tokratno kolumno piše Tomaž Zaman, soustanovitelj Codeable, podjetnik in oče štirih otrok. Preberite, kako mu je uspelo združiti družinsko in službeno življenje.

2014-03-08 10.50.04
Vse fotografije so iz osebnega arhiva avtorja članka.

7:00 Prvo bujenje

Zbudi me stopicanje bosih otroških nog po hodniku. Najbrž je Lovro. Rad se zjutraj pride stisnit k nama, ker ve da si lahko izbori nekaj dragocenih minut samo zase. Naredim se, da spim, ker sem prejšnjo noč delal do dveh zjutraj in niti pod razno nisem pripravljen še na dnevne aktivnosti.

Včasih berem o kakšnih uspešnih poslovnežih, češ kako nehumano malo časa potrebujejo za spanje in se mu celo posmehujejo, jaz luzer pa rabim 8 ur, da napolnim baterije. Nekaj časa sem imel slabo vest okoli tega, misleč da imam manjše šanse poslovnega uspeha ker nisem jutranji človek, ampak sem sčasoma sprejel to kot dejstvo; pač sem bolj produktiven ob drugih delih dneva. Ne zbudim se zmeraj ob jutranjem direndaju — po pravici povedano zelo redko, ker imava z drago dogovor, da zjutraj ona poskrbi za otroke, jih obleče in pospremi v vrtec. Ja, pospremi, ker imava vrtec dobesedno čez cesto. V zameno pa je večerna rutina moja: kopanje/tuširanje, umivanje zob, branje pravljice in prerekanje, zakaj morajo otroci spat pred starši.

Je pa ena izjema — če kateri od otrok med spanjem joče, takrat pa se vedno zbudim. Večinoma mi potožijo, da jih bolijo noge; ker so za svoja leta precej veliki, to pomeni hitro rast in posledično bolečine v kosteh. Včasih dam žličko Calpola, ampak ne vedno – tudi žlica navadne vode ustvari dovolj dober placebo efekt. Nočem vzgojit otrok, ki bodo venomer odvisni od zdravil. Medtem ko se Lovro stiska k svoji mami, jaz zaspim nazaj. Nimam namena vstajat nenaspan.

9:00 Drugo bujenje

“Tomaž!”, zaslišim iz dnevne sobe. Draga vedno ve, kdaj je zadnji čas, da vstanem. Včasih sva se zjutraj večkrat sporekla, ker me je hotela prevzgojit, da bi vstajal prej, pa sem si vedno nastavil alarm za 7:30, potem pa pritiskal snooze gumb. Včasih celo uro in več — pa je očitno obupala.

Vzamem telefon in preletim milijon obvestil, od mailov do Twitter in Facebook sporočil, pa tudi kak zgrešen klic se včasih najde. Če med obvestili vidim kaj zanimivega, potem kar v postelji odgovorim ali preberem. Menda je dobra navada, da vstaneš takoj, ko se zbudiš. No, nimam te navade :) “Tomaž!!!”, v malo bolj resnem tonu. “Buden sem!”. Zlijem se iz postelje proti kopalnici, da zadovoljim dnevno potrebo po higieni – tuš, zobje, včasih lasje, redko brada. Na srečo je moji dragi všeč, če sem neobrit, menda me naredi bolj odraslega. Pravi, da če bom golobrad hodil po svetu, mi bo šolski avtobus začel ustavljat.

9:30 Zajtrk

Iz kopalnice grem v dnevno sobo, kjer me čakajo oblačila. Ko povem prijateljem, da mi ni treba skrbet, kaj naj oblečem, se mi velikokrat posmehujejo, ampak dejstvo je, da bi potem cele dneve skakal okoli v trenirki. Ker je podjetje remote, torej nimamo skupne pisarne, se nimam za koga obleč. Ampak moja draga tega ne tolerira, pravi, da nikoli ne veš, kdaj pride mimo Brad Pitt (ali Angie v mojem primeru) in ne morem izgledat kot zanemarjen. Seveda mi godi, da me ona oblači po svojem, ženskem okusu. Včasih se res zgodi, da pride kaj vmes in moram med ljudi in takrat sem hvaležen da izgledam urejeno, še bolj pa mi dogaja, ko dobim kakšen kompliment iz strani ženskega spola na to temo.

Lep in urejen se peš odpravim proti pisarni in se spotoma ustavim v trgovini, ki je kakih 100 metrov oddaljena od hiše. Kupim sendvič in neko pijačo, pa cigarete, če jih je slučajno zmanjkalo. Vem, ne bi smel kadit, in s Perom (mojim soustanoviteljem podjetja) sva si obljubila, da nehava, ko bomo nekaj mesecev zapored profitabilni, torej da bomo mesečno zaslužili več denarja, kot ga porabimo. Od trgovine do pisarne je natanko pet minut hoje, kar porabim za to, da pojem sendvič in se včasih posladkam s kakšno čokolado. Ne morem se ji upret. Verjetno sem zasvojen. Ampak bolje to kot droge ali alkohol. Slednjega sem precej veliko spil v svojih študentskih letih, ker sem delal kot natakar v nekaj nočnih klubih. Fenomenalne žurke, fenomenalen folk, fenomenalno zajebana življenja, ker nekateri ne znajo nehat. No, po kakem letu in pol sem ugovotil, da svoj čas lahko bolj koristno porabim, zato sem šel nazaj študirat.

Preden vstopim v pisarno, prižgem jutranji cigaret in si razčistim misli, ker vem,
da bom moral čez par minut celi ekipi poročat aktivnosti prejšnjega dne.

2013-12-17 20.13.20

10:00 Daily

Vsak delovni dan. Brez pardona. Ekipa, zaenkrat nas je 5, se zbere na Skype klicu in potem vsak, začenši z mano, poroča ostalim, s čim se je ukvarjal dan prej, razloži rezultate ter morebitne probleme, nato pa še oriše planirane aktivnosti tekočega dne.

Kdor je izumil Daily-je bi moral dobit medaljo. Ne poznam aktivnosti v našem (ali kateremkoli drugem) podjetju, ki bi tako močno dvignila produktivnost ekipe in posameznikov. Včasih zelo razmišljam, da bi to morali uvest v javni upravi in bi hitro ugotovili, da majo 70% kadra preveč. Ko poročaš ekipi sebi enakih namreč ne moreš glumit. Vsi vedo o čem govoriš in pričakujejo, da jim ne boš prodajal buč, ampak dejstva, okoli katerih se bo lahko razvila debata za izboljšanje aktivnosti, o katerih govorimo.

10:30 Work

V zapiskih pogledam, kaj imam planirano za naredit, oziroma bolje rečeno, kakšne imam prioritete, ker planiranega je vedno itak za 3 mesece vnaprej – in začuda nikoli ne zmanjka, ne glede na količino truda in dela, ki ga vložim.

Trenutno delamo novo WordPress stran in ker sem perfekcionist, se z vsakim detajlom ukvarjam bolj, kot je to potrebno. Včasih si sicer govorim “Done is better than perfect”, pa mi ne ratuje vedno. Kaj pa če kdo opazi, da nekaj ne dela pravilno – bom izpadel amater?Seveda se kot ustanovitelj podjetja težko skoncentriram samo na eno zadevo naenkrat – Skype, Slack, Email, telefon. Včasih se zdi, kot da mi cel svet poskuša preprečiti, da bi nekaj naredil do konca. Ampak, ker sem po karakterju precej “all over the place”, me to niti ne moti. Lahko rečem da mi celo ustreza.

12:30 Skype pogovor z co-founderjem

Podjetje sva s Perom ustanovila kot prijatelja, zato se vedno trudiva ohranjat prijateljsko plat, četudi to ni možno vedno, saj se debata skoraj zmeraj vrti izključno okoli Codeabla. Ker prihaja sezona WordCampov (WordPress konferenc) pregledava, katere se splača obiskat. Seveda bi šla najrajši na vse, ampak ker marketing budget ni neskončen, pretehtava, na katere se najbolj splača. Rada potujeva skupaj, pri tem pa precej škrtariva na letalskih prevozih in spanju, ter si rajši privoščiva kakšno vrhunsko kulinarično izkušnjo. Pogledava tudi možen termin za naš naslednji teambuilding. Vsake 3–4 mesece se dobimo vsi skupaj za en teden, kjer dneve porabimo za delo, večere pa za druženje. Nazadnje smo v januarju šli na go-kart ter paintball – neprecenljivo, gledat trop geekov kako uživajo v streljanju drug drugega.

14:00 Telefonski klic z drago

Kaj si želiš za kosilo?”, me vpraša. In kot skoraj vedno je moj odgovor “Nič, nimam časa”. Ker z delom začnem relativno pozno, je to čas, ko sem ponavadi najbolj zatopljen v delo in mi tistih 30 minut, ki bi jih porabil za prehranjevanje, hodi precej narobe, zato se jim izognem. Slaba navada, saj se potem pozno popoldan nažiram, da prinesem not. Zato sem pa debel. 

Pove mi še, da je zmenjena za degustacijo hrane v hotelu, kjer se junija poročiva. Sva hotela že dosti prej, ampak je bil vedno kakšen otrok na poti (ali premajhen), pa sva se odločila, da malo počakava. No sedaj, ko bo najmlajši star dve leti, pa je napočil čas. Moja draga je predlagala, da greva kar k matičarju in povabiva najožje člane družine na kosilo, ampak sem bil proti. 10 let sem namreč plesal pri folklorni skupini in skupaj smo bili na ničkoliko porokah – in vedno je bil totalen žur. No, sedaj, ko pa se jaz ženim, pa hočem da je žur na moji, četudi naju bo vse skupaj stalo sigurno 10.000 evrov, če ne več. Samo enkrat se poročiš. Upam. :)

14:45 Socialna omrežja

Pregledam, kaj je kaj novega v skupinah, katerih član sem – večinoma so vse vezane na WordPress, saj sem skozi čas in nekaj eksperimentiranja ugotovil, da se mi daleč najbolj splača aktivno udeleževat debat in brezplačno pomagat pri manjših problemih. S tem mi raste avtoriteta in posledično posel.

Seveda pregledam tudi, kaj počnejo prijatelji in kako blazno se vsem dogaja v življenju, samo meni ne. Cele dneve sedim za računalnikom in rešujem takšne in drugačne probleme, ostali pa uživajo. Saj bi jim bil nevoščljiv, če se ne bi zavedal, da to ni res. Na Facebook pač nihče ne daje svojih problemov, skrbi in strahov, zato pa izpade, kot da se vsi samo hvalijo. Tudi jaz imam slike iz Cape Towna! :) Preden zaprem Facebook opazim še, da se zbirajo prijave za padalske skoke. YES! Padalska sezona se začenja! Spet bom lahko za vikend pobasal familijo v avto, se zapeljal z njimi na letališče, kjer bojo otroci opazovali letala, jaz pa se bom metal iz 4000 metrov. Škoda (ali na srečo) je padalstvo precej drag šport, drugače bi vsak lep vikend preživeli na letališčih. No, tudi s kakšnim živalskim vrtom ali toplicami sem zadovoljen, ko vidim nasmejane otroke uživat v moji družbi počet nekaj nevsakdanjega.

2014-03-22 09.03.36

16:00 Topic research

Pregledam urnik pisanja člankov in se lotim raziskave teme, ki jo bom pokril jutri. Pisanje člankov je namreč ena veja marketinga in žal sem to precej pozno dojel – šele, ko je podjetju začela pešati rast in smo se prestrašili, da nam bo zmanjkalo denarja preden bomo profitabilni, smo začeli raziskovati na polno opcije, da bi se temu izognili.

Vedno sem mislil, da premalo znam, da bi kaj takega počel ali da nimam česa pametnega povedat. Ampak sem se motil. Nekaj bolj vplivnih blogerjev mi je na srečo zaupalo njihove skrivnosti (ki to niso) in kmalu sem dojel, da ima pisanje člankov enostavno preveč pozitivnih efektov za podjetje: lahko jih delimo na socialnih omrežjih, zvišujejo nam avtoriteto, najbolj pomembno pa je, da stric Google opaža, da se pri nas nekaj dogaja in nas rajši porine na prvo stran iskalnih rezultatov. Win. Odločil sem se, da bom jutri pisal o cenah WordPress storitev. Ker večina misli, da ker je WordPress zastonj, vse skupaj samo inštalirajo na strežnik in je to to. Potem pa začudeno gledajo, ko razlagam da je pravilno planiranje in kvaliteten tekst veliko bolj pomemben od tega, kako njihova spletna stran izgleda. In cene se potem zlahka dvignejo na nekaj tisoč (ali desettisoč) evrov. Česar pa veliko strank ne razume.

18:00 Doma

Takoj, ko stopim v stanovanje, k meni priteče Brina in mi reče “Lep si” ter me objame. Tako moja štiriletnica izraža naklonjenost, obenem pa mi želi povedati, da sem prišel domov in da naj se ukvarjam z njo. Rada ima skrivalnice po stanovanju in da jo žgečkam ko jo najdem. Prosim jo, če malo počaka, da se vsaj preoblečem in pozdravim še ostale. Poljubim svojo drago in dvojčka, na koncu pa stisnem k sebi še Matevža. “Mi daš eno puso?”, ga vprašam. Ker živimo v Prekmurju, se pač moram prilagodit Prekmurskemu jeziku (dialekt je verjetno premila beseda), saj moji otroci v vrtcu odraščajo s so-Prekmurci in so ga vajeni daleč bolj kot jaz. “Nej” mi odgovori in pogleda stran. Malo zaradi kljubovalnosti, malo pa zaradi tega, ker sem veliko zdoma in v njegovem 1.5-letnem življenju nisem toliko prisoten, kolikor bi si želel. Vseeno ga požgečkam in se hitro omehča ter stisne k meni. Prime me za prst in odvleče v kopalnico. Tam mi pokaže na banjo in reče “voda”. Kopal bi se. Naj mu bo, si mislim, in odprem vodo ter zraven vlijem nekaj šampona za mehurčke. To ga bo zaposlilo za eno uro. Vprašam Brino, če se mu želi pridružiti. Ni treba dvakrat vprašat – že se v kopalnici slači in me prosi, če ji pomagam, da bo hitreje.

Dvojčka tačas gledata neko risanko. Trudim se, da bi jih naučil se igrat z igračami ali kaj ustvarjat, ne pa da ves čas hočejo gledati samo risanke ali na računalniku igrati neke bedne igrice. Žal mi ne ratuje najbolje. Na srečo mi je kolega svetoval tečaj borilnih veščin, ko sem ga vprašal kam naj usmerim vso to na elektronskih napravah zapravljeno energijo – in vpisala sva jih na judo. Ne bi se mogel boljše odločiti. Že dve leti hodijo tja in se učijo sodelovanja, motorike ter socialnih veščin, sem pa tja pa osvojijo tudi kakšno medaljo (Lovro sploh kaže velik potencial). Na srečo je moja draga zaposlena pri meni, kar pomeni, da jih lahko ob torkih in četrtkih vozi na vaje pozno popoldan, meni pa paše, da malo dlje ostanem v pisarni in je več narejenega.

2012-05-17 15.23.10

19:00 Večerja

Zberemo se pri mizi in otroke prosim za malo tišjo komunikacijo, da bom slišal Dnevnik. To sem vedno sovražil pri svojem očetu, sedaj pa počnem isto. Niti ne vem zakaj – itak vse zvem čez dan ali na Facebooku in Twitterju. Itak je na TV-ju vse predstavljeno hipersenzionalistično in dol mi visi kakšno frizuro ima ta teden Kim. Mogoče bi moral ugasnit TV.

Matevž v svoji kljubovalni maniri spet noče jest. Ampak sem šel čez ta proces tudi pri Brini, tako da me povečini njegovo obnašanje ne razburi pretirano. Vem, da moram biti potrpežljiv, odločen in vztrajen in sčasoma bo dojel, da sem sposoben večje trme, kot on. Nekakšna tekma vzdržljivosti v trmi. In zmagal bom jaz. Ker moram. Ne bom se sprijaznil, da bodo moji otroci izbirčni pri hrani, kot to opažam pri nekaterih njihovih vrstnikih v vrtcu. Pri treh mi je uspelo in ni hudir, da mi ne bo še pri četrtem. Tudi če moram vsake toliko glas povzdignit. Ali koga vzgojno po riti. Redko pride do tega, takrat ko pa, mi je hudo. Ampak rajši vidim, da moji otroci poznajo avtoriteto in jo spoštujejo, kot pa da živijo v iluziji, da se svet vrti okoli njih. To je problem sodobnih staršev – bojijo se svojih otrok, obenem pa ne prenašajo dejstva, da je otrokom na neki točki neugodno, neprijetno. Take starše vedno vprašam, ali je njim v življenju vedno vse super ali morajo kdaj pa kdaj prenašati neznosnega šefa v neznosni službi, v katero hodijo samo zato, da lahko odplačujejo neznosen kredit. Ker je odgovor jasen, jih vprašam še, zakaj otroku potem ne dajo vedeti, da življenje ni pravljica in da smo marsikdaj žalostni, razočarani in prevarani. Potem pa taki otroci do 40. leta živijo pri mami, ker jih slej ko prej zadane realnost in se bojijo samostojno stopit v svet. Ne, hvala.

19:30 Umivanje zob

Vsak dan, po večerji, brez pardona. Velikokrat naletiva na upor, ampak ne zaradi umivanja samega, ampak zaradi tega, ker vedo, da kmalu po tem sledi spanje. Tudi umivanje zob je bilo svoj čas problem, potem pa je moja prišla na idejo in jim na Googlu pokazala nekaj ogabnih slik bolanih zob in ust ter jih vprašala, če si želijo takšnih zob. Tekli so v kopalnico in od takrat je problem rešen.Vedno grem z njimi, saj pri umivanju rabijo nekaj pomoči predvsem pa nadzor. Če me ni zraven, potem ščetke postanejo pištole in sablje, zobna pasta pa strelivo – in v nekaj minutah iz kopalnice nastane bojno polje, ki ga mora potem nekdo pospraviti. Z veseljem bi to nalogo dal otrokom, ampak sem preutrujen, zato je lažje, če sem zraven in zatrem masaker v kali.

Med umivanjem gre moja draga na sprehod z prijateljico – tudi ona potrebuje nekaj časa zase, sploh ker je cele dneve doma – ne hodi namreč z mano v pisarno, pomaga mi le pri papirologiji.

20:00 Pravljica in postelja

Nekje sem prebral, da imajo pravljice pozitiven vpliv na otrokov razvoj domišljije in ker imam sam precej bujno, želim to privzgojit svojim otrokom. Preberem jim pravljico in ko končam, gremo še enkrat skozi, s tem da sem jaz tiho in pustim otrokom, da mi s svojimi besedami razložijo, kaj se dogaja oziroma kaj so se iz tega naučili. Ta aktivnost nas precej povezuje, saj je to tistih 15–20 minut, ko smo skupaj samo jaz in otroci – nobenega TV-ja, računalnika ali igrač. Domišljija in pogovor.

Po branju pravljice jim zaželim lahko noč, jih objamem, dam enga lupčka, pokrijem ter priprem vrata sobe. Vem, da se bosta dvojčka pogovarjala še kako uro in včasih stojim malo pred vrati ter prisluškujem, kaj za vraga se imata dva 6-letnika toliko pogovorit pred spanjem. Punce! Ja, o puncah se pogovarjata: kdo ima rajši kakšno sošolko v vrtcu, kdo bo kateri kupil kakšno darilo in s katero se bo oženil. Nasmejem se in grem v dnevno, pred računalnik.

21:00 Movie time

Odprem laptop in pogledam, če je kakšen nov film ali epizoda meni ljubih serij. Skoraj vsak večer pogledam kaj, saj je to praktično edini čas v dnevu, ki ga imam samo zase (in svojo drago). Pomaga mi odklopit milijardo misli in idej, ki jih imam v zvezi z poslom.

XXX

[eksplicitne vsebine odstranjene – prepuščene domišljiji bralca]

22:30 Back to work

Ja, ne morem si pomagat. Nekaj moram delati, drugače očitno nisem zdrav. Ker je to delo, ki je izven okvirjev dnevnega načrta, si vzamem kakšen aspekt dela, ki ni nujen za tekoče poslovanje podjetja, ampak dosti bolj zabaven od včasih precej monotonih in duha-ubijajočih aktivnosti. Jebi ga, delo v startupih ni vedno romantično in navdihujoče, kakor to povečini želijo sporočit razni mediji.

Danes sem se odločil, da bom delal na live-support pluginu za WordPress, ki ga bomo uporabili na spletni strani Codeabla, pa še prodati ga bom probal. Ni nujno, da bo uspelo, ampak rad si postavljam izzive – predvsem take, v katerih lahko uporabim vse doslej akumulirano znanje. Želim si namreč dokazati, da obstaja nek recept, po katerem lahko vsaka ideja uspe, če le ima zadosten trg. No, ni mi še uspelo lansirat side projekta, pa ne, ker se pri Codeablu vedno preveč dogaja (res se), ampak ker na novo pridobljena znanja vedno takoj poskušam uporabiti v akciji. In najlažje je to naredit na Codeablu, ker zadeva že funkcionira in imam takorekoč pripravljen playground.

1:00 Spanje

Dosti za danes, treba se je spočit. Stežka grem spat, ker vem, da bodo isti trenutek, ko se uležem, možgani preklopili na turbo in bom v nedogled razmišljal o različnih stvareh: o podjetju, delu za naslednji dan, kako testirat kakšno idejo, kakšni problemi so pred mano – vse, samo spat ne. Včasih pogledam na uro in ko mi pokaže 3:00, sem jezen sam nase, ampak si ne morem pomagati. V takih trenutkih si mislim, blagor ljudem, ki so zmožni ne razmišljat. Meni ne uspe.

Priljubljeno

Digitalni mediji

[DIGGIT] Podarimo brezplačno vstopnico!

Junijska konferenca o digitalnih komunikacijah se bliža! Sodelujte v nagradni igri, pravilno odgovorite na vprašanje in si zagotovite svoj sedež - brezplačno!

Svet startupov

Sklad Silicon Gardens investiral v 5 slovenskih startupov: Sqwiz, Povio, Flaviar, Getta.pro in Sphericam

Sklad Silicon Gardens je objavil seznam prvih petih investicij, ki so jih opravili od maja letos. Kot pravijo predstavniki sklada, je v Sloveniji in regiji dovolj talenta in inovacij.

Družbena omrežja

Instagram razkril demografske podatke uporabnikov v Sloveniji

Kolikokrat ste že iz radovednosti ali zaradi poslovnih razlogov zaman iskali podatek o številu uporabnikov Instagrama v Sloveniji? Sedaj so dolgo iskani podatki končno na voljo. Instagram je pred kratkim omogočil oglaševanje v regiji, s tem pa je tudi razkril nekaj demografskih podatkov slovenskih uporabnikov.

Zamudili ste ...

Mobilno

Se lahko Honor 9 kosa z najboljšimi?

Honor 9 se zdi logična izbira za vse tiste, ki potrebujejo lepo oblikovan mobilni telefon z odličnimi specifikacijami.

Novica

Na spletu se najbolje nakupuje na gizzmo.si in mrpet.si!

Konferenca Ecommerce Day 2017 v Ljubljani je danes postregla z zmagovalci letošnjega izbora najboljših spletnih trgovcev. Glavna nagrada za večje spletne trgovce je pripadla trgovini gizzmo.si, glavna nagrada za manjše spletne trgovce pa mrpet.si.

Spletni marketing

Čez štiri dni v Ljubljani: Ecommerce Day 2017

Čez štiri dni se bodo strokovnjaki s področja spletne trgovine zbrali na enem mestu, na največji regijski konferenci o spletnem nakupovanju. Ecommerce Day 2017, ki ga organizirata Shopper's Mind Slovenija in Ceneje.si, se bo 28. in 29. novembra odvil v Ljubljani. Izkoristite izjemno priložnost in si zagotovite vstopnico za mreženje z več kot 200 strokovnjaki spletnega trženja.

Kultura 2.0

Zakaj si moraš poiskati službo v ‘digitalu’, razkriva Mak Kordić v 2. oddaji Digitalna kava

V drugi oddaji Digitalna kava smo govorili z Makom Kordićem, lastnikom in direktorjem digitalne agencije CNJ Digital. Mak pravi, da v znanju in idejah vidi moč, vse ostalo pa se da najeti.

Intervju

Strateg rasti: kdo je, kaj počne in kdo ga potrebuje?

Z razvojem tehnologije so se razvili tudi novi, digitalni poklici – delovna mesta z “nenavadnimi” nazivi in zadolžitvami. Kdo je growth strategist ali po slovensko strateg rasti? Kaj počne in kdo ga potrebuje? Podrobnosti poklica nam razkriva Maja Voje, strateginja rasti pri MAD Kings Growth Agency v Bruslju, ki jo lahko ta petek, 10. 11., srečate na dogodku Growth Marketing Conference Meetup v Ljubljani.

Kultura 2.0

Kako zgleda tvoj ‘lajf’, če oblikuješ nogavice, razkriva (digitalna) kava z Zulu Zion

Na slovenski digitalni sceni deluje kup nadarjenih oseb, ki so hkrati izredno zanimivi sogovorniki. Ustvarili smo serijo video intervjujev, v katerih se ob dobri kavi pogovarjamo s kreativnimi ljudmi.