UI/UX oblikovalec: kdo je, kaj počne in kdo ga potrebuje?

Kaj počne UI, kaj pa UX oblikovalec? 

Večina vmesnikov (user interface, UI) pri nas nastane brez UX-a (user experience), zato večina organizacij ne ve, kaj pri njihovi izkušnji deluje, kaj ne in zakaj. UX/User experience designer oz. oblikovalec uporabniške izkušnje je tisti, ki se poglobi v posel in v uporabnika ter konceptualno zastavi njegovo izkušnjo. Razišče motive, kontekst, pripravi “persone”, poteke interakcij, vmesnik testira in predlaga izboljšave. UI/User interface designer oz. oblikovalec uporabniškega vmesnika redkeje sreča uporabnika, medtem ko UX oblikovalec več svojega časa nameni delu z uporabniki (testiranje uporabnosti, intervjuji ipd.). UI in UX oblikovalec je lahko tudi ena oseba, ki se zaveda, v čem je dobra in v čem potrebuje pomoč drugih specialistov.

Kako postaneš UI/UX oblikovalec? Kakšne veščine je treba imeti?

Začetek je preprost. Narišeš ali pa kar postaviš nek vmesnik in nekdo ga izkusi. Potem pa ugotoviš, da zadeva ni dovolj dobra, prebereš prvo knjigo, stvar se zakomplicira in počasi napreduješ. Veščine? Dober “UI/UX človek” je poln idej, a ne razvija inovacij tam, kjer ni treba. Je “geek”, ki iz prve roke pozna in razume aktualne uspešne produkte. Je psiholog, sociolog, antropolog, ki razume človeka, njegovo motivacijo, mišljenje, pomnjenje, vedenje, druženje. Je statistik, ki zna domneve dokazati. Je tekstopisec, saj brez dobrih naslovov, navodil in besedil pač ni dobre izkušnje. Je tudi ekonomist, ker skoraj vsako izkušnjo oblikujemo, da nek posel nekaj prihrani/zasluži. Je tudi oblikovalec, da vsaj približno ve, kako vizualno postaviti stvari in se učinkovito pogovarjati z oblikovalci. In seveda programer. Poznati mora vsaj html/css, vedeti, kaj je backend in kaj baza, da ga razvojniki resno jemljejo … Bojda nekje obstaja “UX ninja”, ki obvlada vse to in še več. :)

Kakšna podjetja potrebujejo tovrstna znanja?

Do nedavnega so UI/UX oblikovalce zaposlovale predvsem agencije, a situacija se spreminja. Organizacije, ki z internetom mislijo resno, so že spoznale, da potrebujejo lastno ekipo, ki ves čas oblikuje, razvija in testira nove rešitve. UI/UX oblikovalce danes zaposlujejo tudi banke, zavarovalnice, telekomunikacijska podjetja in tudi državne uprave, najboljše okolje za napredovanje v tem poklicu pa so verjetno tiste organizacije, ki so finančno odvisne od interneta in kjer je kultura podjetja od ustanoviteljev naprej izrazito osredotočena na uporabnika.

Kako si ti prišel do tega poklica?

Kot najstnika sta me zanimali psihologija in izdelava spletnih strani (Frontpage, geocities …). Študiral sem komunikologijo, želel delati v oglaševanju, a sem slučajno zašel v podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo spletnih domen in strežnikov. Takrat sem odkril, da, tako kot gradbeniki, tudi programerji še kako potrebujejo arhitekte, in da se zadevi reče Informacijska arhitektura. Leta 2003 sem začel pisati blog na to temo. Nato sem za revijo Moj Mikro pripravil članek in intervjuval vse ljudi (vseh 5 :)), ki so takrat v Soveniji vedeli kaj o tem področju. Med drugim sem intervjuval tudi Tomasza Pirca (Innovatif). Novinarski intervju je nekako postal intervju za službo in potem sem več let s perspektive agencije načrtoval spletna mesta za zelo različne organizacije. Vmes so Američani odkrili, da se izraz “Uporabniška izkušnja” bolje prodaja kot izraz “Informacijska arhitektura” … Kasneje sem 6 let vodil UX oddelek pri podjetju D·Labs.

Kdo so ‘UX-arji’ v Sloveniji?

Formalnega izobraževanja pri nas ni. Obstaja nas par, ki o zadevi predavamo po različnih dogodkih in zasebnih šolah. Obstajajo Slovenci, ki so študirali Interaction design v tujini in tam ostali. Sicer pa ja: pogosto srečujem klasične grafične oblikovalce, ki zaupajo svojemu “občutku za uporabnika”, čeprav uporabnika še niso videli od blizu. Dopoldne delajo vmesnik, popoldne pa kreativo za obcestne plakate. Projekt se konča, ko naročnik “kupi” … Kaj točno se dogaja z uporabniki, kdo sploh so, jih manj zanima, naročniku pač niso prodali raziskovanja, niti ga ta ni kupoval … Verjetno kura-jajce problem. Čistokrvnih UX oblikovalcev v podjetjih ni veliko. Ponavadi gre za ljudi, ki UX vlogo izvajajo poleg vodenja projektov, produktnega vodenja, programiranja ali česa podobnega.

Kakšen je tipičen delovni dan UI/UX oblikovalca?

Tipičnih je malo. :) Recimo: Narišem wireframe. Nato kava z razvojno ekipo, ki pravi, da je zadeva, ki sem jo narisal, izvedbeno potratna. Najdemo skupno pot. Pogledam čez ramo oblikovalcu, ki je nek moj koncept obrnil povsem na glavo. Ko mi pojasni, z olajšanjem spoznam, da ga je obrnil na bolje. Postavim dizajn v Invision in nastane klikabilen prototip. Grem čez seznam ljudi, ki so nedavno odgovorili na anketo in pristali, da jih lahko pokličem po Skypeu in opravim testiranje uporabnosti. In že kličem neznanca z drugega kontinenta. Prebijem led: “Gospod, takole gre. Ne testiramo vas, z vami je vse OK. Testiramo, da vidimo, kje smo ga polomili, kje nismo naredili tako, da bi vam bilo jasno. Enostavno klikajte in zraven na glas delite svoje misli…”

Kaj pomeni biti dober UI/UX oblikovalec?

V številnih podjetjih se pogovarjajo samo o prodajnih številkah. V tehnično-osredotočenih je fokus na funkcionalnostih in specifikacijah. V korporacijah so tema dneva ponavadi interna hierarhija in oddelčne pristojnosti … Dober UX-ar zna fokus organizacije vedno znova zasukati k uporabniku ter skozi delo dokazati, da se to še kako splača.