V osrčju Ljubljane, na Vegovi ulici 8, lahko med pohajkovanjem po mestu zavijete tudi v izjemno prisrčen prostor, ki bo vesel vsakogar, ki pride skozi vrata. Tukaj lahko popijete kavo, igrate klavir, prebirate poezijo, si ogledate slikarsko razstavo ali se udeležite enega izmed številnih dogodkov, ki jih v Ziferblatu organizirajo. Plačali boste le čas, preživet v prostoru.

Lani oktobra se je v Ljubljani odprl že 13. Ziferblat, ki sledi osnovni ideji “prostora za druženje, kjer se vsi počutimo kot doma”. V njem boste našli zelo širok spekter gostov: od študentov, dijakov, do mamic z vozički in upokojencev. Ideja izvira iz Rusije, njen idejni oče pa je Ivan Mitin, ki je navdih dobil v “hišici na drevesu za odrasle”. O svojem konceptu pravi, da je hotel ustvariti realistično družbeno omrežje, udoben prostor za delo in druženje, kjer lahko vsak nekaj prispeva – skuha kavo, zrecitira pesem ali organizira kakšen dogodek.

Vse je zastonj, razen časa
Ime Ziferblat je lokal dobil iz ruske in nemške besede Zifferblatt (številčnica), ki predstavlja tudi del logotipa. Beseda pravzaprav ponazarja bistvo celotnega koncepta –vse je zastonj, razen časa. Koncept Ziferblata namreč temelji na poslovnem modelu, ki je vse prej kot običajen in zato zelo zanimiv, saj vam ne računajo kave, interneta ali porabljene elektrike, temveč čas. Vsaka minuta stane 5 centov. Ob tem menedžerka ljubljanske številčnice še dodaja, da si v svojem prostoru zelo želijo prostovoljcev, ki si s svojim delom zagotovijo brezplačne minute, kar je zagotovo dobrodošlo predvsem za dijake in študente. Na vprašanje, kako se trenutno financirajo, odgovarja, da stroškov še ne pokrivajo v celoti in jim zato ob strani še vedno stoji investitor. A dosedanje izkušnje ostalih 12 Ziferblatov kažejo, da prostor lahko živi sam od sebe, zato upajo tudi na dosego tega cilja. Kot pravi ustanovitelj Mitin:
Ljudje ne plačujejo za hrano in pijačo; mi plačamo prostor in stranke plačajo za čas, preživet v tem prostoru, pri čemer gre v prvi vrsti za participacijo.
Maša Pavoković, menedžerka ljubljanskega Ziferblata, pa nam je povedala:
Ziferblat je zadnje tri mesece dobesedno podaljšek moje dnevne sobe. Sama sem menedžerka prostora, oziroma z drugimi, manj uradnimi besedami, osrednja gostiteljica v Ziferblatu. Skrbim za program, se pogovarjam z gosti, odkrivam, kaj kdo počne in potem skupaj ustvarimo kakšno novo zgodbo v prostoru. Neizmerno mi je v užitek, ko lahko predstavim popolne neznance, ki potem na primer odigrajo partijo šaha.

Prostovoljci prostor uporabljajo brezplačno
Poleg Maše so v Ziferblatu kot študentje zaposleni tudi mnogi pomočniki, še več pa je prostovoljcev. Brez njih, dodaja Maša, prostor ne bi bil to, kar trenutno je, saj so pomagali že od vsega začetka. Skupaj z njimi so prostor preuredili in opremili s pohištvom, ki so ga našli na različnih sejmih rabljenega pohištva, spletu, pri sorodnikih, … V ljubljanski “številčnici” so od svojega odprtja organizirali že ogromno zanimivih dogodkov. V okviru Ziferblatove univerze vsak ponedeljek ob 18. uri organizirajo predavanja profesorjev različnih študijskih smeri – od arhitekture do biologije, geografije in psihologije. Poleg tega potekajo tudi potopisna predavanja, na katerih so se gostje že podali v Indijo, Istanbul in Gambijo. V Ziferblatu poskrbijo tudi za otroke in zanje pripravljajo različne poučne in ustvarjalne delavnice, ne manjkajo pa niti koncerti in umetniške razstave.
