Ana Eterović
27. 10. 2015.
Begunska kriza je v polnem razmahu, z njo pa "cveti" tudi sovražni govor na družbenih omrežjih. Pred dnevi se je pojavil anonimni viralni Tumblr zlovenija.tumblr.com, svojevrstna zbirka in sramotilni steber Facebook komentarjev, ki javno pozivajo na nasilje in smrt ter širijo nevarno, ekstremno retoriko o beguncih.
Na Tumblrju, priljubljeni platformi za mikrobloganje, se je pojavila stran Zlovenija, zlovenija.tumblr.com, na kateri se nekajkrat dnevno objavljajo Facebook komentarji uporabnikov na temo begunske krize. Sovražne komentarje na spletu srečujemo vsakodnevno, vendar koncentracija le-teh na enem spletnem mestu, ob povečanih, javno dostopnih profilnih fotografijah “navadnih” ljudi iz vse Slovenije, obiskovalca naravnost šokira.
Cilj anonimne kampanje je delovati kot sramotilni steber za podpihovalce sovraštva. Primere je možno tudi prispevati, tisti, ki na platformi zasledijo lastno fotografijo in izjavo, pa si odstranitev lahko zagotovijo le ob pogoju, da na Facebooku objavijo predlagano javno opravičilo.
Na Hrvaškem za sovražni govor do 3 leta zapora, v Sloveniji pa … ?
Mikroblog Zlovenija je že navdahnil podobno misleče na Hrvaškem, kjer se je pojavila podobna stran lijepanasa.tumblr.com, po današnjem članku na Netokraciji in opozorilu uporabnikov Twitterja pa je Vlada Republike Hrvaške zadevo posredovala policiji:
@regattedeblanc Govor mržnje je kažnjiv, naravno https://t.co/kqCBWsBLFb Proslijedili smo policiji, javimo se čim nam odgovore.
— Vlada R. Hrvatske (@VladaRH) October 27, 2015
Medtem ko hrvaški Kazenski zakonik (Kazneni zakon, NN 125/11, 144/12, 56/15, 61/15), v 1. odstavku 325. člena jasno opredeli do 3-letno zaporno kazen za sovražni govor na spletu, pa je v Sloveniji (297. člen kazenskega zakonika, KZ-1-UPB2, Uradni list RS, št. 50/2012) za kazenski pregon treba “zadovoljiti” več pogojev. V primeru sovražnega tvita Sebastjana Erlaha (september 2015), je urad generalnega državnega tožilca za Delo povedal naslednje:
Kaznivo je le tisto ravnanje, ki temelji na določeni osebni okoliščini posameznika in ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali pa je storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja in žalitev.
Skladno z uveljavljeno sodno prakso in pravnim stališčem vrhovnega tožilstva o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti mora biti za kazenski pregon (poleg izrečenih ali objavljenih besed) podana objektivna možnost ali verjetnost, da bosta zaradi sovražnega govora konkretno ogrožena javni red in mir, kar se pokaže zlasti v neposredni nevarnosti posegov v telesno ali duševno celovitost posameznikov. Skratka, ko (lahko) hude besede prerastejo v nasilna dejanja.
Storilčev naklep mora nujno obsegati javnost delovanja, zavest o spodbujanju sovraštva, usmerjenost proti določeni skupini in zavedanje o možnosti nastopa konkretne nevarnosti za javni red in mir.
Odločitev o pregonu je avtonomna strokovna odločitev posameznega tožilca. Ta mora presoditi, ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki katerega koli kaznivega dejanja.
Liberalno-anonimni koncept interneta omogoča zlorabe, v katere sodi tudi sovražni govor, ki ga s pridom uporabljajo anonimni spletni komentatorji. Ali bodo pristojne inštitucije reagirale sedaj, ko je sovraštvo končno dobilo obraz ter ime in priimek?
